Definicija
Toksoplazmoza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča enocelični organizem Toxoplasma gondii. Prvi opis toksoplazmoze sega v leto 1923, vendar je bil v celoti razumljen šele skoraj 50 let kasneje. Toksoplazmoza običajno poteka brez dodatnih simptomov in je običajno neškodljiva.
Za ljudi s šibkim imunski sistem ali prva okužba med nosečnost za nerojene otroke velja za nevarno. The simptomi toksoplazmoze se kažejo na več različnih načinov. Po okužbi s toksoplazmo gondii je prizadeta oseba do konca življenja imuna na okužbo in se z njo ne more znova okužiti.
To velja tudi za nosečnico, tako da v tem primeru ne obstaja nevarnost okužbe za nerojenega otroka (plod). Če se okužba s toksoplazmozo pojavi med nosečnost s škodo na otroku je treba to prijaviti anonimno, torej brez imena, v skladu z Zakonom o zaščiti pred okužbami. Ta okužba ima lahko resne posledice za nedonošenčka. Zaradi škode na možganov, spastična cerebralna paraliza se lahko razvije.
Pojav v populaciji
Patogen toksoplazmoze se pojavlja po vsem svetu. Zelo razširjen je tudi med prebivalstvom, tako da tri četrtine vseh ljudi, starejših od 50 let, nosi povzročitelja v sebi ali pa je vsaj že imelo stik z njim. Pri približno polovici vseh nosečnic protitelesa najdemo v kri. To kaže na zgodnejšo okužbo s toxoplasmo gondii.
Vzrok
Patogen toksoplazmoze, Toxoplasma gondii, je enocelični organizem, ki lahko med drugim okuži ljudi in ki gnezdi v različnih telesnih celicah in tu živi kot parazit. Dokler pa patogen ne doseže ljudi, je podvržen lastnemu razvojnemu ciklu. Spolno razmnoževanje Toxoplasma gondii poteka v Ljubljani Tanko črevo mačk.
Med tem postopkom nastanejo tako imenovane oociste (vrsta jajčnih celic), ki jih mačka s svojimi blatom izloči v svoje okolje. Tu oociste v naslednjih dneh prehajajo skozi različne stopnje razvoja in končno ostanejo v obliki sporozoitov (tipične spore). V tej fazi lahko ostanejo nalezljivi več mesecev.
Toxoplasma gondii se zdaj prenaša prek surovega, nekuhanega mesa, ki vsebuje ciste, ali po stiku z mačjim iztrebkom, na primer med igranjem v peskovniku ali čiščenjem mačjega stranišča. Tudi patogen toksoplazmoze lahko prehaja skozi placenta in doseže plod. Ta oblika prenosa patogena se imenuje transplacentarna in predstavlja edino možnost prenosa z osebe na osebo.
Po zaužitju patogena (skozi usta) s hrano ali zaradi umazanih rok se enocelični organizem širi skozi kri. Pri tem najprej napade celice imunski sistem. V teh celicah se začne deliti in napolni celico z vse več paraziti.
Nato celica propade in patogeni vstopijo v kri in se širijo po telesu. Na ta način doseže vse organe. Če je imunski sistem opazi napadalca, se začne braniti približno 6 dni po okužbi.
Tako nastanejo majhne votline s tkivno pregrado (cisto), v kateri so patogeni. Ciste se razvijejo predvsem v mišicah in v možganov. Zaradi teh cist so paraziti odporni in tako lahko dolgo ostanejo sposobni preživeti (obstojni).
Da bi se prepričala, da je nosečnica okužena s Toxoplasma gondii, ji pregledajo kri. Iskanje določenega protitelesa se izvaja. Odkrivanje protitelesa lahko tudi ugotovi, ali se je okužba s toksoplazmozo zgodila pred nosečnost ali je nosečnica prvič zbolela za toksoplazmozo.
To se naredi s pomočjo različnih podskupin protiteles. Tako začetne okužbe vodijo do tvorbe protiteles iz skupine μ, ki jih imenujemo protitelesa IgM. Če se je okužba zgodila prej, je skupina?
se imenuje protitelesa IgG. Ta protitelesa IgG lahko odkrijemo vse življenje. Patogena je mogoče določiti tudi s posebnim obarvanjem vzorcev iz različnih organov, na primer s placenta.
Rahlih ali brez simptomov okužb toksoplazmoze ne zdravimo z zdravili, terapija je v osnovi sestavljena iz dajanja antibiotiki. Toksoplazmozo do 16. tedna nosečnosti zdravimo z enim samim antibiotikom, kot je spiramicin. V poznejši nosečnosti so kombinacije antibiotiki dajejo.
Terapija nosečnic tudi preprečuje prenos okužbe na otroka. Novorojenčki vsebujejo tudi kombinacijo različnih antibiotiki od 6 do 12 mesecev, odvisno od sheme. Tudi ljudje s slabim imunskim sistemom (npr AIDS bolniki) zdravijo z antibiotiki.
Če je toksoplazmoza pridobljena po rojstvu in ima pacient popolno imunsko funkcijo, je napoved poteka bolezni dobra. Če se okužba pojavi med nosečnostjo, je nadaljnji potek bolezni odvisen od časa in obsega. Le približno 10% prenatalno okuženih otrok se dejansko rodi z zgoraj omenjenimi motnjami.
Velika večina je torej zdravih. Nekateri pa lahko v nadaljnjem poteku bolezni kažejo razvojne motnje in podobno. Osebe z oslabljenim imunskim sistemom pogosto poleg zgoraj omenjenih simptomov trpijo tudi za toksoplazmozo, kot npr vnetje možganov (encefalitis) ali vnetje pljuč (pljučnica) Ali srce (miokarditis).
Pri teh bolnikih je treba zdravljenje začeti, sicer bo okužba v večini primerov usodna. Zlasti nosečnice ali osebe z oslabljenim imunskim sistemom morajo paziti, da se izognejo toksoplazmozi. Pri tem ima pomembno vlogo izogibanje surovemu, nekuhanemu mesu.
Predelava mesa s kuhanjem, kajenje ali zdravljenje parazitov ubije. Tudi zelenjavo, zlasti solato, pred jedjo operemo. Umivanje rok po stiku s surovim mesom ali po delu na vrtu je koristen preventivni ukrep.
Prehrana Stik z mačkami je treba opraviti higiensko z naknadnim umivanjem rok. Pri domačih mačkah, katerih hrana ne vsebuje surovega mesa, lastniki ne morejo okužiti. Mačke s prostim tekom lahko zaužijejo povzročitelje toksoplazmoze preko miši ali podobnih in okužijo ljudi v njihovem okolju.
Obstaja test (presejalni pregled), ki lahko odkrije toksoplazmozo že prej, tudi neopaženo. Vendar ta test ni vključen v uradne smernice za materinstvo, zato se ne izvaja samodejno. Test je koristen za zgodnje odkrivanje in zdravljenje nosečnic, okuženih z Toxoplasma gondii.
A tudi še neinficiranim materam naročiti, naj bodo previdnejše pri ravnanju z mačkami in mesom. Doječe matere bi morale še naprej skrbno in preventivno ravnati z okuženimi materiali, npr. Z umivanjem rok.
