Trajanje | Apikoektomija

trajanje

Trajanja resekcije konice korenin ni mogoče določiti v minutah ali urah. To je odvisno od bolnikovega položaja, težavnosti postopka, izkušenj in spretnosti lečečega zdravnika ali morebitnih zapletov, ki se lahko pojavijo med zdravljenjem. Praviloma vrednost 15-30 minut na apikoektomija lahko ciljno usmerjeni.

Po postopku je treba vsaj dva do tri dni počivati, da se rana zaceli. V prvem tednu se ne smete več ukvarjati s športom. Sam postopek se običajno izvaja pod lokalna anestezija, tako da ne smete jesti kašaste hrane ali pijače do anestezija obrabi (približno 2 uri), da se ne poškodujete.

Po resekciji koreninske konice telo sproži zaprtje rane, kar v večini primerov lahko traja do 2 tedna. Po odstranitvi šivov po približno 7 dneh se rana popolnoma zaceli. The dlesni morda potrebujejo do mesec dni po zaprtju, preden se vrnejo na staro stanje.

Če pride do zapletov, kot je okužba rane z bakterije, celjenje in zapiranje ran se lahko upočasni. Običajno so bolniki na bolniški 2-3 dni po operativnem posegu apikoektomija. Nezmožnost dela gre praviloma z roko v roki bolniški, ki se določi glede na težo postopka. Bolj zapletena in obsežna je operacija, daljša je bolniška in daljša nezmožnost za delo. Čas regeneracije se poveča zaradi obsega operacije.

stroški

Stroški resekcije koreninskega vrha (apektomija, koreninski vrh amputacija) so običajno v celoti zajeti v zakonski in zasebni obliki zdravje zavarovalnice. Iz tega razloga pacientu običajno ni treba plačati nobenega presežka. Vendar pa obstajajo določene izjeme od tega pravila, kar se na žalost pogosto dogaja v zobozdravstvu.

V primeru celotnih metod zdravljenja ali posameznih korakov terapije bo zadevni bolnik morda moral sam plačati zdravljenje. Na splošno, zdravje zavarovalnice bodo plačale le stroškovno najučinkovitejšo možnost, ki zagotavlja uspeh katerega koli zobozdravstvenega zdravljenja. Bolj kakovostni postopki in / ali izbira boljših materialov lahko zahteva pacientovo doplačilo.

V primeru apikoektomija, tako imenovana retrogradna apikoektomija (koren amputacija) z mikrokirurško pripravo koreninskih kanalov je po številnih študijah možnost za uspeh veliko večja kot pri starih okrepljenih postopkih. Od sredine leta 2012 pa ta metoda terapije oziroma mikrokirurška priprava in zapiranje koreninskih kanalov ni več v celoti plačana po zakonu zdravje zavarovalnic. Natančnih stroškov in morebitnega lastnega prispevka resekcije koreninskega vrha ni mogoče navesti v enkratnem znesku. Razlog za to je, da je cena apikoektomije odvisna predvsem od količine zdravljenja, uporabljenih materialov in naknadnega materiala za zalivanje zob (ker tudi tega zdravstveno zavarovanje ne plača vedno).

V bistvu ima pacient možnost izbire med različnimi postopki za resekcijo koreninskega vrha, tako kot pri skoraj vseh zobozdravstvenih tretmajih, ki so bolj ali manj dragi ali pa jim, kot že rečeno, pacient sploh ni treba plačati. Dele, ki niso vključeni v ugodnosti zdravstvenega zavarovanja, je v idealnem primeru v celoti pokrito z dopolnilnim zobozdravstvenim zavarovanjem. Okvirni cenik stroškov, ki jih mora plačati pacient, je mogoče sestaviti na podlagi obstoječih zobarskih računovodskih predpisov (seznam honorarjev za zobozdravnike).

Ker pa v zasebnem zobozdravstvenem računovodstvu pričakujemo dodatne dejavnike, ni mogoče natančno navesti dejanske cene. Obseg vloženega dela je pri tej obliki obračunavanja zelo pomemben. Na primer, če ima bolnik visoko stopnjo slinjenja, ima ukrivljene korenine ali je nagnjen k večjim krvavitvam, lahko zaračunamo višjo stopnjo.

Za zamudno retrogradno apikoektomijo (asperektomija, apikoektomija) z uporabo optične lupe pomoč, bodisi mikroskop bodisi povečevalni očala, mora pacient plačati med 50 in 100 evri. Resekcijo koreninskega vrha lahko na splošno izvedemo brez bolečin lokalna anestezija. Vendar pa si zlasti tisti bolniki, ki trpijo zaradi močnega strahu pred zobozdravstvom, pogosto želijo obsežnejše zdravljenje sedacijo (npr. z dušikovim oksidom) ali anestezijo. V teh primerih se za zadevnega pacienta pojavijo dodatni (sorazmerno visoki) stroški, ki jih zdravstvene zavarovalnice ne plačajo ali le v izjemnih primerih.