Trening fizioterapevtske hoje

Vadba hoje je zelo pomembna pri fizioterapiji. Povsem nezavedno se v otroštvu naučimo hoditi in nas ne skrbi, kako se gibamo v vsakdanjem življenju. Vendar takoj, ko poškodbe, ortopedske napačne položaje ali celo nevrološke bolezni privedejo do omejitev, to tudi močno vpliva na našo hojo.

Na primer, če imamo bolečina v nogah ali kolenih šepamo. Kratkoročno to ni problem, če pa se dolgoročno navadimo na "napačno" hojo, lahko to močno vpliva na našo spoji in struktur. Fizioterapija se osredotoča na razvoj fiziološkega vzorca hoje. Če fiziološkega vzorca hoje zaradi nevroloških okvar ali nepopravljivih ortopedskih sprememb ni mogoče obnoviti, je treba razviti najboljše možne kompenzacijske mehanizme, da se ohrani bolnikova mobilnost in neodvisnost ter s tem visoka stopnja kakovosti življenja.

Fizioterapevtski poseg

Če se fiziološki vzorec hoje spremeni le za kratek čas, npr. Po a Zlom ali pa ga znova izboljšati s ciljno usmerjenim treningom (npr. z notranje zasukanimi boki pri otrocih), je to cilj fizioterapije. Pri fizioterapevtskem treningu hoje lahko vadimo samo hojo - to je znano kot trening hoje ali pa pomanjkljivosti, kot so skrajšane ali šibke mišice, lahko izboljšamo samostojno na terapevtski klopi ali s funkcionalnimi vajami.

Pogosti vzroki za spremenjen vzorec hoje so lahko šibke mišice kolka v primeru kolčni sklep artroza ali skrajšane telečje mišice po dolgotrajni imobilizaciji. Obstaja veliko drugih vzrokov, ki lahko spremenijo naš vzorec hoje. V fizioterapiji se te analizirajo na podlagi natančnih, posameznih ugotovitev in se med zdravljenjem posebej izboljšajo.

Del terapije je lahko tudi program domačih nalog z izoliranimi vajami. Ko se mobilnost in moč ponovno vzpostavijo, se gibi, naučeni v hoji, uporabljajo in trenirajo. Trening hoje vključuje tudi uporabo pomoč kot ščetke.

Pomembno je, da jih pravilno uporabljamo, da imamo kljub omejitvam zdrav vzorec hoje, da ne obremenjujemo drugih struktur. Članek "Vaje za motnje hoje”Vas lahko v zvezi s tem zanima. Trening hoje za bolnike s trajnimi omejitvami Za nevrološke bolnike je še posebej pomembno, da razvijejo vzorec hoje, s katerim se lahko bolnik varno giblje v vsakdanjem življenju.

Pogosto spastičnost ali izguba nekaterih mišičnih skupin (npr šibkost hrbtnega upogiba stopala). Te je treba nadomestiti. Pri treningu fizioterapevtske hoje so primanjkljaji čim bolj zmanjšani, nato pa se lahko razvijejo strategije, ki pacientu omogočajo, da se sooči s svojo invalidnostjo in se kljub temu varno premika.

Za ta namen, pomoč lahko tudi upoštevamo, kot so ortoze, nosilci ali valjarji. Neodvisnost pacienta je zelo pomembna. Tudi tu so posamezne šibke točke pri vajah pogosto izolirane.

Pomembno pa je tudi, da jih nanašamo neposredno med hojo. V ta namen je idealen trening tekalne steze. Terapevt lahko poklekne ob bolnika in ga podpira pri hoji z različno hitrostjo, medtem ko se pacient lahko trdno drži ali celo zavarovan z zankami.

Poleg tega vzdržljivost in kardiovaskularni sistem so usposobljeni. Obstajajo tudi sodobne naprave, v katerih je bolnik vpet v sistem zanke in se lahko ponovno nauči hoditi skozi računalniško podprt trening. Vadba hoje je pri fizioterapiji zelo pomembna, zato se hoja pogosto ponovno izvaja pri bolnikih v enotah za intenzivno nego (npr. Po a kap).

Pomembno je tudi ohraniti sposobnost hoje po kirurških ali ortopedskih posegih. Na primer, med imobilizacijo je vedno treba trenirati mišice, ki so pomembne za hojo, tudi ko je bolnik še vedno v postelji. Spoji se mobilizirajo, da se prepreči kontrakture, tj. izguba gibljivosti sklepov.

Na primer zadostna mobilnost v gleženj sklep je pomemben za hojo. Po daljšem obdobju zapiranja v posteljo se pogosto pojavi koničast položaj stopala, tj. Stopala ni več mogoče zategniti. Del fizioterapije je preprečevanje takšnih sprememb v zgodnji fazi, da bi kasneje lahko spet pridobili fiziološki vzorec hoje na. Če so prisotne kontrakture ali so mišične skupine paralizirane, se lahko strokovnjaki prilagodijo določenim pomoč kot so dvigala za pete, ortoze, povoji ali opore, da se pacient olajša samostojno gibanje.

Pomembno je, da se pripomočki natančno namestijo v primeru trajnih omejitev, saj lahko neustrezno prileganje povzroči posledično škodo. Namestitev in izbira pripomočkov se v najboljšem primeru izvede v neposrednem sodelovanju s trgovinami z medicinsko oskrbo. Vadba hoje in s tem sposobnost samostojnega gibanja je pri fizioterapiji zelo pomembna, saj ta sposobnost močno prispeva k kakovosti življenja bolnikov.

Ne samo ortopedske ali kirurške klinične slike lahko spremenijo vzorec hoje, zlasti v nevrologiji (MS, Parkinsonova bolezen) je veliko dela na vzorcu hoje. To se naredi z izoliranimi vajami, odstranjenimi iz hoje, pa tudi neposredno med hojo. Vadba na tekalni stezi omogoča zelo specifičen trening.

Del terapije je lahko tudi hoja zunaj. Pripomočki lahko olajšajo hojo kratkoročno ali dolgoročno. Pravilne uporabe pripomočkov se lahko naučimo tudi med terapijo. Poleg povečanja moči gleženj, mišice kolena in kolka, še posebej pomembno je izboljšati / obnoviti usklajevanje in ravnovesje.