Usposabljanje ravnovesja

Ravnovesje trening je eden od fizioterapevtskih postopkov in je pomemben sestavni del preprečevanja padcev, zlasti pri starejših bolnikih. Poleg starostne krhkosti in neustreznega treninga stanje ki jih povzroča preveč sedenje in ležanje, lahko povzročijo številna zdravstvena stanja ravnovesje motnje. Sem spadajo predvsem nevrološke bolezni, pa tudi bolezni ORL (ušesa, nos in grlo). Ravnovesje trening lahko podpira tudi proces zdravljenja po operacijah na okončinah, npr. po implantaciji kolka oz proteza kolena, kot del rehabilitacijskega procesa. Ravnotežje nadzoruje centralna živčni sistem (CNS). V tem procesu CNS prejema informacije od vestibularnega organa (ravnotežni organ), vidnega sistema (oči) in od propriocepcija (občutek dotika ali globinska občutljivost). Če je eno od teh čutov moteno ali če je prizadet CNS, to lahko vodi za uravnoteženje motenj.

Indikacije (področja uporabe)

Vadba ravnotežja se med drugim uporablja kot:

  • Bolezni ali poškodbe vestibularnega organa - ZEg po TBI (travmatska poškodba možganov).
  • Negotovost hoje
  • Infantilna cerebralna paraliza - Cerebralna gibalna motnja, katere vzrok je zgodaj otroštvo možganov škoda.
  • Multipla skleroza (MS) - kronična vnetna bolezen osrednjega dela živčni sistem.
  • Periferna nevropatija - Poškodba periferne živci, zlasti v nogah, ki so med drugim odgovorne za globinsko občutljivost in registrirajo položaj telesa v vesolju.
  • Rehabilitacija - npr. Po operaciji na območju okončin.
  • Jesenska profilaksa - Še posebej pri starejših bolnikih oz osteoporoza (izguba kosti), Zlom indicirana profilaksa (preprečevanje zlomov).
  • Vadbena terapija za telesno pripravljenost v starosti
  • Vrtoglavica (omotica)
  • Stanje n. Apopleksija (kap)

Kontraindikacije

Načeloma ni posebnih kontraindikacij za uravnotežen trening. Vendar je treba opozoriti na kontraindikacije glede sposobnosti izvajanja fizičnega treninga. Sem spada povečano tveganje za krvavitev, akutne okužbe z povišana telesna temperatura, pomanjkanje krvnega obtoka in telesna okvara, ki prepoveduje fizični napor.

Pred treningom

A Zdravniški pregled pred treningom je treba opraviti oceno bolnikovega stanja vadbe, da se oblikuje optimalen načrt zdravljenja.

Postopek

Vadba ravnotežja mora obravnavati tako statično kot dinamično ravnovesje. Poleg tega so kombinacije z moč in trening hoje so koristni kot del preprečevanja padcev. Začnite s preprostimi vajami, ki jih lahko med napredovanjem povečujete in dopolnjujete z motoričnimi in kognitivnimi izboljšavami (večopravilnost). Ker je trening ravnotežja v sedečem ali ležečem položaju neučinkovit, so prednostne vaje v stoječem ali hojem. Poleg tega mora biti za pacienta vadba težavna, saj je to edini način za ustrezno treniranje ravnotežja ali njegovo povečanje. Trening naj traja približno 25 minut, posamezne vaje je treba izvajati 10-30 sekund. Po vsaki vaji je treba noge pretresti in telo razrahljati. Priporočljivo je postopno povečevanje težavnosti:

  • Zmanjšanje stoječe površine - na primer s pomočjo eno-noga stojalo.
  • Omejitev senzoričnih informacij - ZEg z zapiranjem oči, mahljive ali mehke podlage oz Glava rotacija.
  • Dodatne naloge - Npr. Metanje žoge v enonožno stojalo.
  • Motnje ravnotežja - npr. Rahlo potiskanje terapevta.

Pomembni sta možnost posega terapevta in tudi prekinitev vaje, takoj ko bolnik izgubi oprijem. Če bolnik raven vadbe zazna kot enostavno, lahko preide na naslednjo. Za trening ravnotežja pri vestibularnih motnjah obstajajo programi treningov, ki temeljijo na vajah za ravnotežje po Cowthornu in Cookseyju. Cilj je centralno kompenzirati izgubo vestibularne funkcije z vajami, ki se izvajajo naraščajoče, medtem ko ležite, sedite in stojite.

Po treningu

Po treningu niso potrebni posebni ukrepi.

Možni zapleti

Če je indikacija pravilna in se pravilno izvaja trening ravnotežja, ni pričakovati zapletov.