Definicija
O trigeminalni živec je eden najpomembnejših živci v človeškem telesu. Šteje se med tako imenovane možganov živci. Za njih je značilno dejstvo, da vsi izvirajo neposredno iz možganov steblo.
Glavna naloga trigeminalni živec je poleg živčne oskrbe (inervacije) žvečilnih mišic predvsem zaznavanje občutkov v predelu obraza (občutljivost). Te funkcije lahko izgubimo zaradi paralize (pareze) živca, kot je to mogoče pri trigeminalni parezi. Vzroki za tako funkcionalno okvaro so lahko zelo različni.
Vzroki
Obstajajo različni vzroki, ki lahko vodijo do paralize trigeminalni živec. Sem spadajo vnetje, povečanje mase ali pritiska v možganovin poškodba živca zaradi nesreče. V tem okviru je treba razlikovati med centralno in periferno lezijo.
Rezultat so različne okvare, odvisno od mesta poškodbe. Ker se trigeminalni živec šteje med lobanjske živci, ima svoj izvor v možganskem deblu. Tu izvira iz tako imenovanih lobanjskih živčnih jeder, ki so odgovorna za različne funkcije živca, kot so občutljivost ali motorične funkcije.
Če eno od teh jeder odpove zaradi poškodbe ali ker je izpodrinjeno, na primer zaradi tumorja, lahko pride do določenih okvar. To lahko privede do izgube občutljivosti na obrazu, ne da bi bilo omejeno gibanje žvečilnih mišic. Periferne poškodbe trigeminalnega živca in njegovih vej pa so veliko pogostejše.
Pomembno je vedeti, da je živec razdeljen na tri glavne veje. Te živčne veje se lahko hitreje poškodujejo v nesreči in nato povzročijo motnje občutljivosti le na določenem predelu obraza. Drugi vzrok, ki lahko privede do trigeminalne pareze, je trigeminalni nevrinoma, benigni tumor živčnega ovoja.
Diagnoza
Ker paraliza trigeminalnega živca povzroča zelo specifične pomanjkljivosti v obrazni občutljivosti in motorični funkciji, je diagnoza razmeroma enostavna. Bolniki pogosto sprva poročajo o pomanjkanju obrazne občutljivosti, kar je razlog za predstavitev zdravniku. Zdaj je najprej treba razločiti, ali gre za osrednjo poškodbo živca v predelu možganskega debla ali samo posamezne živčne veje kažejo izgubo funkcije.
V ta namen zdravnik preveri občutljivost celotnega obraza in delovanje žvečilnih mišic. Če je na primer prizadeta le ena veja živca, pride do izgube občutljivosti le v predelu čela oz spodnja čeljust. Po drugi strani pa je v primeru osrednje poškodbe živca ali njegovih jeder vzorec okvar drugačen od vzorca periferne poškodbe.
Nato izguba občutljivosti sledi tako imenovanim Sölderjevim linijam. Praviloma je treba opraviti tudi magnetno resonanco (magnetno resonanco), da izključimo nadaljnje poškodbe ali vzroke. Prav tako je pomembno razlikovati med tem in trigeminalnim nevralgija, ki ga lahko določimo na podlagi simptomov.
