Balneologija je znanost o kopelih. Balneološki posegi potekajo predvsem v okviru zdraviliških tretmajev. Bolezni dihal in koža bolezni je mogoče ublažiti z balneološkim zdravljenjem, pa tudi presnovnimi boleznimi in različnimi simptomi živčni sistem bolezni.
Kaj je balneologija?
Balneologija je znanost o kopelih. Balneološki posegi potekajo predvsem kot del zdraviliškega zdravljenja. Balneologija je izraz, ki se uporablja za opis znanosti o kopelih. Balneološki postopki so med najstarejšimi zdravilnimi postopki. Balneološka znanost se ukvarja z uporabo naravnih zdravilnih vrelcev in peloidov. Zdravilni izviri se v balneologiji uporabljajo tako znotraj kot zunaj. Tako zdravila za pitje in inhalacije najdemo tudi na področju balneologije. Poleg kopeli terapija, področja balneotehnike, hidrokemije in balneofizike se štejejo med balneološka podpolja. Balneotehnika je preučevanje pravilnega kaljenja, shranjevanja in shranjevanja balneoloških zdravil. Pravilna zasnova kopalnih kadi in vdihavanje dodatki je tudi stvar balneotehnike. Hidrokemija pa je preučevanje sestave zdravil. Vpliv posameznih sestavin na organizem se obravnava tudi v okviru hidrokemije. Kopel terapija je najpomembnejše področje balneologije. Različne oblike kopeli imajo različen učinek na organizem. Področje kopeli terapija zato balneologa uči, katere kopeli lahko ublažijo simptome katerih bolezni. Emil Osann velja za začetnika balneološkega področja, vendar so že v 16. stoletju zdravniki in botaniki sledili balneološkim navodilom.
Zdravljenja in terapije
Bolniki praviloma sodelujejo v balneoloških tretmajih predvsem kot del zdraviliškega zdravljenja. Terme bivanja so predpisane revmatizem na primer bolniki, vendar so tudi zdravila del spektra zdravljenja osrednjih bolezni živčni sistem, bolezni dihal, arterijske in venske bolezni ter nekatere koža bolezni. V zdravilne kopeli je razmeroma visoka koncentracija raztopljenih snovi. Posledično je v balneoloških zdraviliščih telo oživljeno in pacientovo spoji in mišice so razbremenjene. Mišice bolečina je ena najpogostejših pritožb zaradi bolezni živčni sistem. Ljudje z avtoimunsko boleznijo multipla sklerozana primer pogosto trpijo zaradi tega. Te pritožbe je mogoče izboljšati s terapevtskimi kopeli v zdravilih, bogatih z minerali voda. Vadite kopeli v toplih ali mlačnih voda dobro delujejo tudi pri boleznih centralnega živčnega sistema. Vzgon, ki ga zagotavlja minerali pri zdravljenju voda se v teh postopkih uporablja za vadbo pacientovih mišic. Ta oblika balneologije se uporablja tudi za zdravljenje artritis in osteoporoza in lahko izboljša posturalne nepravilnosti. Šotne kopeli pa vsebujejo visok odstotek šote, ki sprošča toploto z nizko hitrostjo. Ta aplikacija lahko izboljša mišično napetost. Po drugi strani pa v zdravilni vodi, ki vsebuje ogljika dioksid, pacientov kroženje in kri pretok se spodbuja. Spuščanje kri tlak lahko dosežemo s temi postopki. Nasproten učinek dosežemo z kisik kopel. To je topla in brbotajoča kopel, ki spodbuja kri pritisk. The soli kopeli s slanico se nato uporabljajo v revmatizem terapijo. Uporabljajo se tudi proti koža bolezni, pri bolnikih z motnjami presnove ali proti ginekološkim težavam. V primeru nevrodermatitis, ekcem in podobne kožne bolezni, žveplo uporablja se kopel, ki deluje protibakterijsko. Proti abscesom znojnic in arterioskleroza, joda bolj je indicirana kopel, kjer pacientova koža adsorbira jod. Srbeče kožne bolezni zdravimo s sladno in otrobsko kopeljo. Objokane kožne bolezni pa izboljšajo hrast kopel iz lubja. The vdihavanje kopel lajša bolezni dihal z eteričnimi olji, in smreka igelna kopel izboljša živčne motnje in motnje spanja. V paličasti kopeli tok v vodi deluje na bolnikove mišice za doseganje bolečina- blažilni učinki v revmatizem in nevralgija.
Metode diagnoze in pregleda
Balneologija se šteje med fizioterapija. Tako sama ni diagnostično področje. Diagnostika je pred balneološkim zdravljenjem, zato je treba balnološke postopke večinoma razumeti kot zgolj terapevtske namene. Praviloma jih priporoča lečeči zdravnik v povezavi z različnimi boleznimi in posameznimi simptomi bolnika. Predlaganih aplikacij balneologi običajno ne spremenijo. V primeru zdraviliškega zdravljenja lahko programe načrtujejo balneologi, ki določijo posamezne postopke glede na prisotne pacientove simptome. Načrt zdravljenja praviloma določa predvsem resnost simptomov. V najširšem smislu torej balneologi opravljajo diagnostiko v posameznih primerih, saj ocenijo resnost simptomov, da bi oblikovali ustrezen načrt zdravljenja. Glede na simptome se lahko ta načrt zdravljenja osredotoči na preventivno oskrbo, rehabilitacijo ali lajšanje določenih bolezni ali pritožb. Mnogi balneologi so sami zdravniki določene specialnosti, zato lahko ocenijo specifično simptomatologijo. Najpomembnejše diagnostično orodje balneologa je anamneza. Balneolog v neposrednem dialogu s pacientom ugotovi, katere pritožbe so prisotne. Da bi ocenil kontraindikacije za določeno zdravljenje, bolnika po jemanju zdravila običajno temeljito pregleda zdravstvena zgodovina. V večini primerov so balneološki pregledi podrobni zdravniški pregledi, ki vključujejo predvsem funkcionalno analizo mišično-skeletnega sistema. Med pregledom balneolog uporablja sodobna diagnostična orodja, kot so Rentgen, sonografija oz Dopplerjeva sonografija, izokinetično testiranje mišic in EKG. Še posebej rezultat izokinetičnega testiranja mišic je pomemben pri načrtovanju terapevtske uporabe.
