Meditacija: zdravljenje, učinki in tveganja

Meditacija je bil nekoč privilegij duhovnih ljudi, ki so kot del svoje verske prakse izvajali sistematično introspekcijo in duhovno potopitev. V sodobnem času obstajajo številne metode meditacija v številnih religijah. Obstajajo budistične metode meditacija pa tudi krščanske - in tiste, ki jih je razvil znani vodja sekt moderne dobe. Z notranjim zbiranjem, opazovanjem dihanja, petjem manter in drugimi tehnikami, ki vodijo k potopitvi (meditaciji), je treba um umiriti in opazovati pri njegovih dejanjih. Različne metode meditacije so namenjene različnim vsebinam.

Kaj je meditacija?

Mediacija je krovni izraz za najrazličnejše tehnike in oblike duhovne introspekcije. Eden od ciljev meditacije je prepoznati drugega v sebi in imeti izkušnjo enotnosti. Izraz meditacija izhaja iz latinščine. Pomeni "introspekcija" ali "kontemplacija" v najširšem pomenu besede in je del duhovne prakse v nekaterih svetovnih religijah. To je krovni izraz za različne tehnike in oblike duhovne introspekcije, na primer budistična meditacija pozornosti, Dinamična meditacija Osha, analitična meditacija Tibetancev, če omenimo le nekatere. V širšem pomenu so lahko meditacija tudi slikanje, trance ples ali chi gong. Eden od ciljev meditacije je prepoznati drugega v sebi in doživeti enost. Ko um postane miren in se opazuje v meditaciji, um prepozna minljivost vseh stvari in medsebojno povezanost vsega.

Funkcija, učinek in cilji

Eden je, da se med široko paleto meditativnih tehnik meditacije med drugim zavemo, koliko praznega, minljivega in škodljivega upravlja nenadzorovan um. Izkušnja čiste zavesti je eden od jedrnatih ciljev meditacije. Gre tudi za enost in prepoznavanje medsebojne povezanosti vseh stvari. Dualistični razkol med jazom in drugim je treba odpraviti z meditacijo. Meditacija dolgoročno vodi do sprememb v stališčih, umirjena možganov valovi in ​​notranja vedrina. Z meditacijo lahko dosežemo boljše razumevanje ega in višjih stanj zavesti. Meditacija pa se danes ne uporablja več samo v duhovnem kontekstu. Lahko se celo popolnoma loči od verskih vsebin. V tem primeru se meditacija - na primer po modelu Jona Kabat-Zinna - uporablja v medicinskem in psihološkem kontekstu. Kljub temu na meditacijo ne gre gledati kot na čisto sprostitev tehniko. Namesto terapevtske meditacije gre za pozorno premišljevanje in doživljanje miru, raziskovanje določenih okoliščin in doseganje različnih stanj absorpcija. Ti povzročajo spremembo v možganov valovi, dihanje ali srčni utrip, ko se meditacija poglablja. Uporaba meditacije brez kakršnih koli duhovno-verskih referenc in zgolj v terapevtske namene je sporna v verskih tradicijah, ki meditacijo postavljajo v središče svoje prakse. V okviru znanstvenih raziskav se meditacija vse bolj preučuje glede njene vsebine in načinov delovanja. Kölnsko »Društvo za meditacijo in raziskovanje meditacije eV« je le eden izmed mnogih primerov, skozi katere je treba raziskati različne učinke meditacije. V budizmu meditacija velja za osrednjo duhovno prakso, brez katere določenih izkušenj ne moremo imeti ali poglobiti.

Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti

Izkušnje, pridobljene z meditacijo, niso povsem brez tveganj, stranskih učinkov in nevarnosti. Tradicionalna in sodobna tibetanska besedila večkrat svarijo pred izvajanjem meditacije brez izkušenega učitelja. Ljudje z že obstoječimi duševnimi boleznimi so še posebej izpostavljeni tveganju psihoza, panični napadi, težave z anksioznostjo ali klinične depresija kot rezultat nepričakovanih izkušenj v meditaciji. Duhovne krize, ki jih je povzročila pretirana meditacija, v običajni medicini niso znane. Napačno razumljena ali pretirano vajena meditacija ima lahko nasprotni učinek od tega, kar naj bi meditacija počela. Pravilno uporabljena meditacija je lahko v pomoč pod strokovnim vodstvom, zlasti v primerih depresija, zasvojenost, stres nemške organizacije, kot sta "Netzwerk für spirituelle Entwicklung und Krisenbegleitung eV" in "Institut für Grenzgebiete der Psychologie und Psychohygiene", so v pomoč pri težavah v zvezi z meditacijo.