Oscilografija je med splošno populacijo precej neznan in hkrati zelo podcenjen medicinski postopek. Oscilografija se večinoma uporablja za motnje krvnega obtoka. Še posebej Obseg spremembe tkiva in dotok in odtok kri so tukaj v središču pozornosti.
Kaj je oscilografija?
Oscilografija se izvaja z osciloskopom, ki vaskularnemu kirurgu omogoča merjenje in beleženje povečanja noga obseg, ki ga povzroča pulz v arterijah. Oscilografija se običajno razume kot postopek, ki ukrepe arterijska kri tok do rok, stopal in nog. Oscilografija se opravi z osciloskopom, ki vaskularnemu kirurgu omogoča merjenje in osciloskop zabeleži povečanje noga obseg, ki ga povzroča pulz v arterijah. Nastali posnetki se imenujejo oscilogrami in so značilni po močno naraščajočih in hitro padajočih krivuljah. Dandanes se večina oscilogramov reproducira digitalno in ne v analogni obliki. Za razliko od drugih metod merjenja arterij kri pretok, oscilografija je neinvaziven postopek. To pomeni, da zdravniku ni treba vstopiti v bolnikovo telo, lahko pa vse izvede od zunaj. Zaradi tega velja oscilografija za posebej nežen in nizko tvegan postopek za odkrivanje motnje krvnega obtoka.
Funkcija, učinek in cilji
Oscilografijo lahko izvajamo bodisi na nogah ali na prstih in prstih. Pri tem postopku se manšete položijo na pacientove prste in prste ali noge in gležnje ter nato napihnejo. The Obseg spremembe na arterijah delov telesa, ki jih zapirajo manšete, se nato prenesejo v manšete in od tam v merilno napravo. Za oscilografijo prstov na nogah in prstih pacient med merjenjem sedi ali leži negibno. Ta meritev se uporablja za odkrivanje možnih motnje krvnega obtoka v drobnih arterijah rok in nog. Od plovila motnje krvnega obtoka so pogosto tako majhne, da jih ni mogoče zanesljivo zaznati ali vizualizirati z drugimi metodami, kot je ultrazvok oscilografija je tukaj še posebej koristna. Sodobna različica te meritve je tako imenovana akralna oscilografija, pri kateri namesto napihnjenih manšet s pomočjo svetlobno nadzorovanih impulzov merimo pretok krvi. Akralna oscilografija se na primer uporablja za diagnozo Raynaudov sindrom, pri katerem prsti in roke prizadetih zaradi motenj krvnega obtoka pobelijo. V noga oscilografijo, po začetnem merjenju v mirovanju bolnika, ki leži na hrbtu, dodatno prosimo, naj naredi 40 stojal na nogah in 20 upogibov kolena. Po vsaki od teh dveh kratkih fizičnih vaj se nato izvede nova meritev in se primerja z ostalima dvema. Ta primerjava omogoča zdravniku, da preveri, ali ima pacient motnje krvnega obtoka v nogah bodisi med vadbo bodisi v mirovanju. Ta postopek se med drugim uporablja za diagnosticiranje perifernih arterijskih bolezni. Druga, posebna oblika oscilografije je tako imenovana funkcionalna oscilografija, pri kateri mora pacient med meritvami izvajati določene gibe z rokami. To se uporablja za odkrivanje tako imenovanih funkcionalnih motenj krvnega obtoka, tj. Motenj krvnega obtoka, ki se pojavijo le med določenimi gibi z rokami, na primer križanjem rok za Glava. Vse te različne oblike oscilografije pa služijo le namenu odkrivanja motenj krvnega obtoka ali bolezni, ki jih povzročajo. Oscilografija pa ne more zagotoviti terapija za te bolezni.
Tveganja in neželeni učinki
Kot že rečeno, oscilografija velja za posebno nežen in nizko tvegan postopek za odkrivanje motenj krvnega obtoka. Znana niso nobena tveganja, neželeni učinki ali celo nevarnosti. Nasprotno, oscilografija v nasprotju z veliko dražjimi postopki, kot sta CT ali MRI, ki običajno stanejo nekaj sto evrov, ponuja veliko cenejšo in tudi natančnejšo alternativo, saj v nasprotju s tem daje zelo natančno sliko kakovost pretoka krvi v noge, roke in stopala in stane manj kot 10 evrov. CT in MRI pa lahko zagotavljata samo statične slike plovila. Kljub tem številnim očitnim prednostim in nizkim stroškom pa jih je veliko zdravje zavarovalnice še vedno nočejo plačati oscilografije.