Beljenje: zdravljenje, učinek in tveganja

Med ljudmi že dolgo obstaja želja po tem beli zobje, ki je pred nekaj sto leti privedel do poskusov beljenja zob. Takrat so beljenje zob izvajali s škodljivimi sredstvi, kot sta urin ali celo kisline. Medtem obstajajo dobra, pH nevtralna sredstva, ki ob pravilni uporabi ne povzročajo poškodb zob ali drugih stranskih učinkov. Sodobna metoda proti razbarvanju zob je beljenje.

Kaj je beljenje?

Rumeni zobje so videti ne le grdo, temveč so pogosto tudi znak zobnih bolezni. Beljenje lahko tukaj prinese dobre rezultate. Beljenje (angleško “to bleach” - belilo) je metoda beljenja človeških zob. Beljenje zob se običajno izvaja iz estetskih in kozmetičnih razlogov. Motiv za beljenje zob praviloma zagotavlja pacientov ideal lepote. Z medicinskega vidika je beljenje običajno potrebno le, če razbarvanje zob stresno vpliva na pacienta na psihološki ravni. V primeru razbarvanja zoba se v zob nalagajo barvne snovi emajl in dentin. Teh obarvanj ni mogoče več odstraniti s preprostim čiščenjem zob, zato je beljenje takrat pogosto edini način za beljenje zob. Pomembno je, da zobozdravstveni pregled za poškodbe zob in dlesni in, če je mogoče, a profesionalno čiščenje zob pred belilno obdelavo.

Funkcija, učinek in cilji

Beljenje lahko izvedemo na različne načine. Na splošno priprave s vodik tu se uporablja peroksid. Ti prodrejo v zob in se odcepijo kisik radikali tam. Kisik radikali lahko vplivajo na barvila v zobu tako, da jih ni več mogoče prepoznati. Pomembno je, da imajo sredstva za beljenje nevtralno vrednost pH, da preprečijo, da bi se zobje ohlapili in s tem ponovno obarvali. Za beljenje se uporabljajo naslednje metode:

1. beljenje skozi individualno izdelane zobne pladnje ("domače beljenje").

Pri tej metodi se izdela opornica na podlagi odtisa zob pred dejanskim postopkom beljenja. Opornica je običajno izdelana iz plastike in je prilagojena pacientovi zobovje. Na opornico se nanese belilni gel, ki vsebuje peroksid, opornica pa nato prekrije zobe. The koncentracija peroksida, ki se uporablja za beljenje doma, je običajno 10 do 20 odstotkov. Odvisno od začetne barve zob in koncentracija gela mora bolnik pladnje nositi med 1 in 8 urami. Glede na stopnjo obarvanosti je včasih potrebno 5 do 7 obdelav (npr. Za starostno razbarvanje) ali več kot 15 obdelav (npr. Razbarvanje, ki ga povzročajo tetraciklini). Če želimo pobeliti celoten zobni lok, je še posebej primerno domače beljenje. 2. beljenje z neposrednim nanosom ("beljenje v pisarni" ali "močno beljenje")

Pri tako imenovanem močnem beljenju koncentracija belilnega gela je običajno višja kot pri domačem beljenju. Zato zdravljenje opravimo neposredno v zobozdravstveni ordinaciji. V pripravi dlesni so zaščiteni s pomočjo tako imenovanih gumijasti jez (gumijasti premaz) ali drug tekoč material. Nato se sredstvo za beljenje nanese neposredno na zobe, kjer lahko začne učinkovati. Z belilnimi svetilkami lahko dosežemo bolj intenzivne rezultate z obsevanjem svetlobe, kadar je to posebno geli se lahko aktivirajo pod UV svetlobo. Nato se gel običajno odstrani po 15 do 45 minutah. V večini primerov začetno zdravljenje zahteva še en do dva tretmaja, dokler ne dosežemo želene stopnje beljenja. Močno beljenje se običajno uporablja, kadar je treba pobeliti le posamezne zobe, ki so še živi. 3. beljenje s pomočjo zobnih vložkov ("tehnika belilnega beljenja")

Tehnika beljenja s hojo se običajno uporablja, če želimo pobeliti samo posamezne (običajno mrtve) zobe. V tem primeru je zobna krona se odpre in v zobno votlino položi ustrezen vložek. Belilno sredstvo običajno ostane v zobu nekaj dni, nato pa se zapre z začasno restavracijo. Po odstranitvi sredstva za beljenje je krona trajno zaprta. Pri tej metodi se beljenje vedno odloži, saj traja nekaj dni, da se peroksid prebije skozi emajl znotraj zoba. Če ni dosežena želena stopnja beljenja, je mogoče izvesti še en tretma. Zaradi tega mnogi zobozdravniki krone ne zaprejo, dokler pacient ne želi rezultata. Na splošno pri vseh metodah zobje ne ostanejo trajno beljeni. Rezultat pa ostane praviloma več let, vendar je to odvisno tudi od količine in kakovosti ustna higiena pa tudi pacientove potrošniške navade (npr. pitje kava, čaj, kajenje). Če zobe bistveno potemnijo, je treba beljenje ponoviti. Ti tako imenovani osvežilni tretmaji so navadno precej nežnejši do zob, saj ni treba, da je količina peroksida izbrana tako visoka. Beljenje se vedno uporablja, kadar naj bi izginila grda razbarvanja zob. Ti so običajno posledica uživanja obarvanih živil, kot so čaj, kava, sokovi, rdeče vino oz tobak dim. Razbarvanje zob pa lahko povzročijo tudi zdravila, nesreče, karies, podhranjenost in smrt zobne pulpe. Če se izvaja beljenje, barve zobnih zalivk, mostovi ali celo krone se ne spremenijo. Še posebej na vidnem območju, zalivkah, kronah ali celo mostovi in furnirji običajno jih je treba po beljenju obnoviti in prilagoditi novi barvi. Težava pri tem je v denarju, ki ga lahko stane, ker beljenje zob ni trajno in z vsakim obnovitvenim zdravljenjem se lahko zgodi, da mostovi, krone, polnila in furnirji je treba ponovno obnoviti. O učinkih in stroških beljenja mora torej zobozdravnik pred zdravljenjem vedno imeti informativni pogovor s pacientom, ker zakonsko predpisani stroški ne krijejo zdravje zavarovanje.

Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti

Zdravljenje z beljenjem lahko pri bolniku povzroči nekatere neželene učinke. Prvi se med zdravljenjem pogosto pojavijo v obliki boleče občutljive reakcije na belilno sredstvo. Poleg tega so zobje, ki so bili pravkar zdravljeni, običajno občutljivi na sladko in kislo, pa tudi na hladno ali toplote. Na splošno pa so ti občutki le začasni in pogosto izginejo v nekaj dneh. Pomembno je, da so vsa sredstva za beljenje ph nevtralna, kajti če je vrednost ph prenizka, je pričakovati površinsko hrapavost zobne snovi. Če beljenje izvajamo profesionalno in z ustreznimi pripravki, lahko beljenje celo zaščiti pred karies. Vendar pa lahko beljenje odstrani minerali od zob in tako vsaj začasno oslabijo zaščitno plast zoba, kar lahko povzroči tudi prikrivanje belih lis. Vendar tudi ti v nekaj dneh po zdravljenju spet izginejo, kar lahko podpremo s pomočjo posebnega gela. V vsakem primeru morajo bolniki vedno imeti v mislih, da lahko beljenje povzroči oslabelost zobna zgradba in posledično krhkost zob. Draženje sluznice je treba pričakovati tudi, ko belilo pride v stik z ustno sluznica. Medtem obstajajo rezultati raziskav, ki kažejo, da lahko beljenje povzroči poškodbe zobne površine. Ocenjuje se tudi, da se med beljenjem pogoltne približno 25 odstotkov gela, kar lahko povzroči poškodbe gela usta in grla, kot tudi želodec. Vendar se te ocene nanašajo na domačo uporabo. Medtem so na prostem na voljo tudi sredstva za beljenje zob (npr. Za ščetkanje ali lepilne trakove). Ker imajo ta sredstva različne kakovostne lastnosti, lahko nekatera povzročijo trajne poškodbe zob ali celo nezadostno in neenakomerno beljenje. Poleg tega tukaj manjka predhodna diagnoza, ker je kot laik težko oceniti vzroke za razbarvanje zob. Posledično lahko spregledamo resnejše poškodbe zob (npr karies, koren vnetje). Iz tega razloga se je treba vedno posvetovati z zobozdravnikom, da se lahko opravi potrebno zdravljenje.