Medenično dno EMG je postopek za diagnosticiranje sečil mehurja motnje izpraznitve. Funkcijo in aktivnost muskulature je mogoče zabeležiti in tako zaznati patološke spremembe.
Kaj je EMG medeničnega dna?
A medeničnega dna EMG se uporablja za diagnosticiranje motenj mikcije, a stresna inkontinenca, analna inkontinenca ali celo zaprtje (zaprtje). Medenično dno EMG je elektromiografija mišic medeničnega dna. Elektromiografija se šteje za dodaten pregled k uroflowmetriji in se uporablja za kvantificiranje in naknadno oceno mišic medeničnega dna. Uroflowmetrija vključuje različne metode pregleda za diagnosticiranje mehurja motnje praznjenja. Med pregledom s pomočjo medeničnega dna elektromiografija, se zabeležijo mišični akcijski potenciali progastih mišic medeničnega dna in mišic zapiralke (sfinkter). Mišični akcijski potenciali so električni impulzi, ki jih sproži mišična aktivnost. Posnetki mišice akcijski potencial imenujemo elektromiogrami. Poleg tega, da se ta diagnostična metoda uporablja z ustreznimi dodatnimi pripomočki, kot sta zvočni ojačevalnik ali monitor, se lahko uporablja v terapevtske namene. Tu je poudarek na t.i. usposabljanje za biofeedback. Ta vrsta treninga se uporablja za merjenje funkcije medeničnega dna, ki običajno ni zavestno zaznavna, in za zagotavljanje povratnih informacij pacientu. Pacient lahko s pomočjo teh povratnih informacij vpliva na rezultat merjenja in na primer poveča ali zmanjša mišično napetost medeničnega dna.
Funkcija, učinek in cilji
EMG medeničnega dna se uporablja za diagnozo motenj mikcije, stresna inkontinenca, analna inkontinenca ali celo zaprtje (zaprtje). Pri preučevanju motenj mikcije med uporabo ne uporabljamo kontrastnega sredstva elektromiografija medeničnega dna in zato predstavlja manj tveganj kot druge metode preiskave. Stresna inkontinenca, znano tudi kot stresna inkontinenca, preiskujemo z igličnim EMG. Prek EMG je mogoče opraviti kvalitativno in kvantitativno oceno motenj ter možen vzrok za to inkontinenco mogoče najti. Poleg tega se ta diagnostični postopek uporablja tudi zunaj urologije na področju analnega inkontinenco za oceno analne disfunkcije. Poleg tega se še vedno uporablja v proktologiji za preiskovanje morebitnega patološkega zatiranja (zaprtje). Postopek EMG za oceno trenutne motnje mikcije je eden najpomembnejših presejalnih postopkov. Vedno je treba vedeti, da se vrednosti urina razlikujejo glede na starost in spol. Zato pacientova zdravstvena zgodovina je zelo pomembno, da zagotovimo smiselno oceno. Za dosego ustreznega rezultata s strani elektromiografija medeničnega dna V postopku je še posebej pomembno pravilno nameščanje elektrod. Da bi dobili ustrezne mišične akcijske potenciale, je treba na območje vstaviti lepilno elektrodo anus in ena kot ozemljitvena elektroda (indiferentna elektroda) na tesno. V tako imenovanem igelnem EMG medeničnem dnu se ne uporabljajo lepilne elektrode, temveč igelne elektrode. Te se dajo neposredno v tkivo. Za snemanje mišičnih akcijskih potencialov se uporablja dvokanalni snemalnik. V fazi mikcije ta zabeleži krivuljo pretoka urina in delovanje mišic medeničnega dna. Urološki specialist lahko na podlagi teh in bolnikovih vrednosti oceni vedenje pri mikciji zdravstvena zgodovina. Obstajajo različni postopki za elektromiografija medeničnega dna. Na splošno lahko ta postopek uporabimo za oceno celotnega stanja progaste muskulature medeničnega dna. Ločimo pa dva načina uporabe. Po eni strani obstajata nespecifični površinski EMG in preprost površinski EMG. To običajno zadostuje za splošne ocene funkcionalne motnje. Če je treba opraviti posebne preiskave z EMG, se izvede precej zapleten iglični EMG. S tem dosežemo specifične in pomembnejše rezultate kot površinski EMG. Čeprav ta postopek daje boljše rezultate, se le redko izvaja. Razlog za to je, da je bistveno bolj boleč in nosi več tveganj, kljub temu pa je v nekaterih primerih igelni EMG zelo pomemben, saj se spontana aktivnost posameznih mišic beleži tudi ločeno. To je ugodno, če so prisotne ali jih je treba odkriti nevrološke motnje ali brazgotine v predelu medeničnega dna. Postopek EMG medeničnega dna načeloma ni dovolj informativen kot edini pregled za dokončno možno diagnozo. Vrednosti se preveč razlikujejo zaradi zunanjih razmer, ki ne zadevajo samo zdravstvena zgodovina (starost, predhodne bolezni), pa tudi posamezne strukture tkiv in nagnjenost k njihovi funkciji. Zato EMG velja za diagnostični postopek mnogih iz uroflowmetrije. Kot edini pregled rezultati elektromiografije niso zadostni, zato je ocena nejasna. Pri ocenjevanju rezultatov meritve je specialist pozoren na delovanje urina mehurja. Fiziološko aktivnost opazimo s povečanjem mišične napetosti vzporedno s polnjenjem sečnega mehurja. Povečana ali nezadostna aktivnost sečnega mehurja se imenuje patološka. Med praznjenjem mehurja je sprostitev mišic zapiralke. Posledično se mišica zapiralka odpre in urin lahko evakuira. V tej fazi mora elektromiogram zabeležiti minimalni ali v najboljšem primeru nobenega akcijskega potenciala mišic. Če se razkrijejo druge vrednosti, lahko to kaže na patološko nevrološko ugotovitev. Mišic medeničnega dna in zapiralke ni mogoče sprožiti z ustreznimi nevrološkimi dražljaji živci.
Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti
Na splošno se zapleti z EMG medeničnega dna pojavijo le v zelo redkih, izjemnih primerih. Površinska elektromiografija ne predstavlja nobenih tveganj ali kasnejših zapletov; zelo redko, koža lahko pride do draženja zaradi lepilnih elektrod, ki se hitro umaknejo z rano mazila. V zelo redkih primerih lahko igelna elektromiografija povzroči zaplete. Poškodba živci or kri plovila se lahko pojavi, ko so elektrode igel nameščene v tkivu, vendar se to zgodi tako redko, da je skoraj mogoče šteti za hipotetično.
