Bronhoskopija je postopek pregleda in zdravljenja, ki se uporablja v humani medicini. Vključuje vstavitev endoskopa v bronhialne cevi, kar omogoča zdravnikom, ki obiskujejo, natančne diagnoze ali izvajanje določenih postopkov v tej regiji. Postopek je za pacienta sorazmerno nežen in se danes običajno izvaja brez njega anestezija.
Kaj je bronhoskopija?
Bronhoskopija vključuje vstavitev endoskopa v bronhialne cevi, kar omogoča lečečim zdravnikom natančne diagnoze ali izvajanje določenih postopkov v tej regiji. Z bronhoskopijo zdravniki pomenijo vstavitev endoskopa v človeške bronhije zaradi diagnostike ali zdravljenja. Ta postopek je znan že od konca 19. stoletja, čeprav so ga sprva uporabljali le za odstranjevanje tujkov. Pri bronhoskopiji skozi tanko cevko vstavimo tanko cevko (imenovano endoskop) nos or usta, po sapniku in v bronhije. Nato lahko vstavite kamero, da dobite natančno sliko stanje bronhialnih cevi. Na ta način je mogoče odvzeti tudi vzorce tkiva. Medtem ko so se v preteklosti uporabljali predvsem togi endoskopi, danes medicina temelji na prilagodljivih napravah. Te so bolj vsestranske in tudi bolj udobne za uporabo pri bolniku. Ker imajo endoskopi premer le 2 - 3 mm, se lahko uporabljajo tudi pri dojenčkih.
Funkcija, učinek in cilji
Bronhoskopijo lahko uporabimo za različne namene. V primeru diagnostične uporabe se postopek izvede za oceno stanje bronhialnih cevi in / ali za potrditev ali izključitev bolezni. Zlasti rak pljuč (pljuč tumorji) lahko na ta način zanesljivo zaznamo. A biopsijo, vzorčenje tkiva, je lahko v pomoč tudi pri diagnosticiranju različnih bolezni. V ta namen se skozi bronhijev skozi endoskop vstavijo drobni kirurški instrumenti, ki jih zunanje upravlja medicinsko osebje, usposobljeno za ta namen. Ti instrumenti se uporabljajo tudi, kadar se bronhoskopija izvaja v terapevtske namene. Na primer, tujke, ki so bili nenamerno vdihani, je mogoče odstraniti (to je še posebej pogosto pri majhnih otrocih). Rasti, kot so t.i. modrica je mogoče odstraniti tudi z malo truda s pomočjo bronhoskopije. Če je bolnik trenutno umetno prezračen, lahko položaj cevi, potreben za to, med bronhoskopijo popravi. Tanek endoskop lahko med enostavnim vstavljanjem in naknadnim odstranjevanjem umetno dihanje. Endoskop lahko uporabite tudi za izpiranje bronhialnih cevi, če je to potrebno zaradi prekomerne tvorbe sluzi. Če obstaja rak v pljuč/ bronhialno območje, bronhoskopijo lahko uporabimo tudi za lokalno obsevanje terapija povečati možnosti za ozdravitev. Ali se za bronhoskopijo uporablja togi ali fleksibilni endoskop, je odvisno od posameznega namena. Čeprav se zdaj uporabljajo predvsem gibke cevi, bo v nekaterih okoliščinah morda potreben tog endoskop, na primer za odstranjevanje tujka, kar je pri fleksibilni cevi pogosto težko.
Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti
Potencialna tveganja bronhoskopije so predvsem v tveganju za poškodbo bolnika. Zlasti večkrat uporaba togih endoskopov povzroči občutljive poškodbe sluznica, saj lahko naletijo nanjo in povzročijo škodo, tudi če jo uporabljate zelo previdno. Posledica je krvavitev, ki je lahko bolj ali manj huda. Krčem podobne reakcije dihalni trakt or larinks lahko sproži tudi bronhoskopija, zlasti s togo opremo. V nasprotju s tem je pri uporabi fleksibilnih endoskopov tveganje za poškodbe precej majhno. Poleg tega bolniki uporabo togih endoskopov, ki imajo tudi večji premer kot njihove prilagodljive različice, dojemajo kot zelo neprijetno. Iz tega razloga se bronhoskopije s togimi endoskopi vedno izvajajo pod anestezija. To vključuje določena tveganja, zlasti za bolnike s predhodno boleznijo, vendar anestezija je tudi vedno breme za popolnoma zdrave osebe in se mu je treba po možnosti izogibati. V bistvu pa je bronhoskopija v današnjem svetu rutinski postopek, ki le v zelo redkih primerih povzroči hujše zaplete.
