Prvotno se je vse imenovala dietetika ukrepe za zdravljenje in vzdrževanje zdravje, danes izraz vključuje nasvet ali skrb ljudi glede njihovega prehrana, pri čemer je treba nekatere bolezni pozdraviti.
Kaj je dietetika?
Izraz dietetika vključuje vse prehranske terapevtske ukrepe katerih cilj je preprečevanje ali zdravljenje bolezni. Izraz dietetika vključuje vse prehranske terapevtske ukrepe ki sledijo cilju preprečevanja ali zdravljenja bolezni. V tem okviru se dietetika ukvarja predvsem s pravilnostjo prehrana za različne bolezni, kot so anoreksija, sladkorna bolezen mellitus oz debelost, ampak tudi s prehrano v posebnih življenjskih situacijah, na primer med nosečnost. Izraz dietetika lahko zasledimo do Hipokratove tradicije, kjer je poleg zdrave prehrana, zahteva se redno življenje ali zadostna telesna aktivnost. V rimskem imperialnem obdobju se je Galen ponovno lotil tega pristopa. Pri tem je povzel šest stvari, ki so bile še posebej pomembne:
- Spodbujanje uma
- Izločanja in izločki
- Spanje in budnost
- Počitek in delo
- Hrana in pijača
- Zrak in svetloba
Zdravljenja in terapije
Tudi v času renesanse se je pojavilo veliko vodnikov, ki so se ukvarjali z zdravim življenjskim slogom. To učenje je nato doživelo še en vrhunec v začetku 19. stoletja, kjer sta se denimo Christoph Wilhelm Hufeland ali Bernhard Christoph Faust intenzivno ukvarjala s prehranskimi vprašanji. V 20. stoletju so se pojavili popolnoma novi koncepti, kot je dieta Bircher-Bennerja Maximillian Oskar Bircher-Benner ali prehrana polnovrednega živila Wernerja Kollatha. Različne bolezni zahtevajo spoštovanje posebnega načrta prehrane. Odvisno od bolezni nato dietetiki ali dietetologi sestavijo določeno prehransko prehrano, ki je natančno prilagojena bolnikovim potrebam. Cilj dietetike oz prehranska terapija je spremeniti prehranjevalno vedenje. Sestavine lahko izpustite ali povečate v vnosu. Na primer, pogosto je potreben večji vnos sadja in zelenjave, v primeru alergij pa nekatera živila morda niso vključena. Nutricionistični terapevt obravnava paciente in njihove bolezni individualno ter upošteva prehransko vedenje in njihovo osebno situacijo. V tem okviru se dietetika uporablja za naslednje bolezni:
- Bolezni prebavil
- Podhranjenost
- Revmatizem
- protin
- Bolezni jeter in ledvic
- Preobčutljivost na hrano in alergije
- osteoporoza
- Hipertenzija
- Dislipidemije
- Diabetes mellitus tip 2
- Motnje hranjenja, kot sta bulimija ali anoreksija
- Premajhna ali prekomerna telesna teža
Na primer, ljudje, ki trpijo za povišanimi hipertenzija lahko znižajo svoje kri pritisk hujšanje. V primeru protin bolezni, lahko pomaga dieta z nizko vsebnostjo purinov, medtem ko povečan vnos vlaknin zmanjša tveganje za debelo črevo rak. Tudi med nosečnost ali dojenje, enako velja za športnike ali starejše. Za preprečevanje ali zdravljenje bolezni lahko bolniki v zvezi s tem izbirajo med številnimi prehranskimi nauki:
- Prehrana s polno hrano (daje prednost predvsem nepredelani in sveži hrani).
- Vegetarijanstvo (uživali samo rastlinsko hrano in živila živih živali).
- Veganstvo (odpoveduje se vsem živilom živalskega izvora).
- Surova hrana (uživa se predvsem neogrevana in sveža hrana).
- Makrobiotika (življenjski slog, ki bi ga moral vodi dolgo in zdravo življenje).
- Prehrana z ločevanjem hrane (prednost imajo živila z ogljikovimi hidrati in beljakovinami).
- Kitajska dietetika (tukaj hrano opredeljujete glede na temperaturno obnašanje in okuse).
- Ajurveda (posebna prehranska priporočila za posamezne vrste doš).
Metode diagnoze in pregleda
Dietetika ali prehrana terapija se ponuja bodisi ambulantno bodisi stacionarno. Tako obstajajo posebne prakse, pri katerih sodelujejo ustrezni strokovnjaki, vendar se v bolnišnicah uporablja tudi kot terapevtski ukrep. Prehranska terapija vedno se začne s strankinim zdravstvena zgodovina, pri čemer tu ločimo pristop kognitivnega svetovanja in pristop, osredotočen na stranko. Kognitivni pristop je zelo dolgo veljal za pristop izbire. Slednji je domneval, da bi zadostovalo paciente poučiti o možnih negativnih posledicah podhranjenost z namenom ozaveščanja o bolj zdravem načinu življenja. V tem kontekstu je bila vsebina v glavnem posredovana v obliki predavanja, a afektivni in senzomotorični ravni je bilo malo pozornosti. Sčasoma pa je prišlo do prehoda na tako imenovani pristop k svetovanju, osredotočen na stranko, pri katerem se terapevt osredotoča tudi predvsem na pacientove želje. Tu je poleg svetovanja poudarek tudi na praktičnih vajah, kar pomeni, da imajo stranke tudi možnost, na primer, tehtati hrano ali pripraviti jedilnike. Predpisane rešitve ni, vendar pacient glavni del pogovora sprejme sam. Pomembno je tudi vzeti bolnikovo prehransko anamnezo, ki odraža njegove prehranjevalne navade. Na ta način je mogoče natančno formulirati problem ali cilj. S pomočjo terapevta so jih predlagali različni Rešitve lahko nato rešimo, vendar se mora pacient na koncu odločiti za pot. Na ta način stranke ne potisnemo v eno smer, temveč lahko njene pomisleke obravnavamo individualno. Ustrezne diete si prizadevajo za zdravljenje bolezni ali odložitev nastanka bolezni. Še posebej v primeru kroničnih bolezni lahko zdrava prehrana podpira telesne moči za samozdravljenje. Popolnoma potrebne so posebne diete za vzorce bolezni, na katere lahko vpliva prehrana, vključno z na primer povišano holesterol or sladkorna bolezen.
