Človeški razvoj se začne s spolnim razmnoževanjem in poznejšo gametogenezo. Celica, imenovana gameta, ki je nastala iz prvotnih zarodnih celic in ima haploidni sklop kromosomi, sreča žensko jajčece kot sperme. Po oploditvi se zigota razvije, kalček se vgradi in začne se postopek embriogeneze - rast zarodkov. Embriologija preučuje in opazuje ta postopek.
Kaj je embriologija?
Embriologija je veja medicine in razvojne biologije. Beseda "zarodek" prihaja iz grščine in pomeni življenjski sadež. To je veja medicine in razvojne biologije. Beseda "zarodek" izhaja iz grščine in pomeni življenjski sadež. To je torej znanost o celotnem prenatalnem razvoju. Že v 5. stoletju pred našim štetjem so bile predstavljene prve teorije o tem, kako zarodkov bi se moral razviti. Vendar Oblikovanje je bil še vedno značilen z vidika, ki verjame, zato je nekdo predpostavil dejanje božanske stvaritve. Grški filozof Aristotel je nato teoretiziral sperme lahko aktivira menstruacijo ženske kri na nek način s tem sproži nastanek zarodkov. Leonardo da Vinci je opravil prve meritve različnih stopenj zarodkovnega razvoja, medtem ko je že v 2. stoletju našega štetja zdravnik Galenos, prav tako iz Grčije, pisal o prenatalnem razvoju in o placenta, razmere, ki so oblikovale embriologijo do moderne dobe. Tu je podrobneje proučena oploditev, razvoj oplojenega jajčeca v zarodek, embriologijo pa lahko razdelimo na splošno in specifično.
Zdravljenja in terapije
Za splošno embriologijo ima razvoj zarodnih celic pomembno vlogo. Tudi postopek ovulacija, oploditev in implantacija. Nastanek in delovanje jajčnih membran, placenta, in zarodni diski so podrobneje obravnavani. Jajčne membrane so plasti tkiva, ki obdajajo plod v maternici. Sčasoma tvorijo plodovnica, ki ločuje zarodek od materinega tkiva. V embriologiji se zunanja jajčna membrana razlikuje od notranje jajčne membrane. Jajčne membrane, pritrjene na rob placenta. Posteljica nastane pri ženski maternice in neprestano oskrbuje zarodek z kisik in hranil, pridobljenih iz materine presnove. Nastane po blastocisti vsadki v maternice in tehta približno 500 gramov, ko je popolnoma razvit. Sestavljen je iz materinega in plodovega dela, zarodek pa je s placento povezan popkovina. Zarodni disk je nato del oplojenega jajčeca, iz katerega nastane zarodek. Vse to spada na področje splošne embriologije. Posebna embriologija presega razvoj zarodka in še več v oblikovanje posameznih organskih sistemov. Tu nastaja možganov, srce, pljuča in drugi organi so podrobneje obravnavani. Nato povzetek obravnava embriologijo zadevnega organa. Poleg tega obstaja primerjalna embriologija, ki primerja embrionalni razvoj različnih vrst in s tem tudi sklepa o filogenetskih vidikih, opisna, ki analizira nastanek živalskih ali rastlinskih struktur, vzročna, ki izvaja funkcionalno in vzročno analizo ter postavlja vprašanje determinantnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj zarodkain filogenetsko usmerjeno embriologijo, ki opravi analizo evolucije in s tem upošteva filogenetsko določene spremembe v procesih, kar pa obogati raziskave homologije. Druga področja, na katera embriologija vpliva, so imunologija, kultura tkiv in endokrinologija. Poleg tega je bila uvedena fuzija celic in način prenosa jedra. Posebnosti so se postopoma spajale med seboj, tako da so na primer sodelovali genetiki, razvojni in molekularni biologi. Drugo podpolje je prav tako molekularna embriologija. To se posebej nanaša na molekularne procese, ki se pojavijo v fazi razvoja zarodka. Mehanizmi, ki nadzorujejo diferenciacijo celic, so pomembni. Ugotovljeno je bilo, da razvoj zarodka pri živalih in ljudeh so po molekularni ravni podobni. Ugotovljeno je bilo tudi, da geni, ki sodelujejo v razvoju, igrajo pomembno vlogo pri možnih boleznih pri ljudeh.
Metode diagnoze in pregleda
Kadar pride do malformacij ali poškodbe zarodne celice med razvojem zarodka, medicina in embriologija govori o gametopatiji. Gre za napake, ki so že prisotne v jajčni oz sperme celice, preden pride do oploditve. Napaka, ki se pojavi med razvojem plod se imenuje fetapatija. V tem primeru prva faza nosečnost je še posebej dovzeten za škodljive učinke, medtem ko sta drugi dve stopnji manj dovzetni, ker je večina organov že oblikovana. Takšne fetapatije lahko dosežejo plod preko posteljice v krvnem obtoku so lahko nalezljive snovi, toksini ali na primer presnovne motnje matere. Znanstveniki upajo, da bo uporaba embrionalnih izvornih celic ponudila velike možnosti za zdravljenje bolezni, ki jih do danes skorajda še niso zdravili. Za pridobitev takih celic se človeški zarodki uničijo že zelo zgodaj, zato je ta postopek še vedno zelo sporen. Medtem ko je v Nemčiji prepovedano pridobivanje zarodnih izvornih celic, so v Ameriki in Veliki Britaniji že poskusili s takšnimi poskusi, na primer pri bolnikih, ki trpijo za boleznijo "Morbus Stargardt". Zarodne izvorne celice se lahko pretvorijo v katero koli vrsto tkiva kot telesne celice in tako nadomestijo obolele celice. Embrionalne izvorne celice so bile postavljene v oči preiskovancev, da bi preverili, ali so združljive s poškodovano mrežnico. Rezultati so bili pozitivni.
