An oftalmoskopija ali oftalmoskopija je rutinski pregled, ki ga opravi zdravnik oftalmologa. Izvaja se ne le pri očesnih boleznih, ampak tudi pri boleznih, ki ogrožajo oči, kot npr sladkorna bolezen. S tem pregledom se preveri, ali obstajajo patološke spremembe na očesu.
Kaj je oftalmoskopija?
V času oftalmoskopija, oko je osvetljeno in oftalmologa s pomočjo povečevalnega stekla pogleda skozi oko skozi oko učenec. Oftalmoskopija je neboleč in neškodljiv pregled zadnji del očesa. Pri tem postopku je oko osvetljeno in oftalmologa uporablja povečevalno steklo za pogled skozi učenec v notranjost očesa. To se naredi za pregled delov očesa, ki sicer niso vidni, na primer mrežnice, žilnice, optični disk in kri plovila, za patološke spremembe. Oftalmoskopija se uporablja pri akutnih očesnih stanjih, kot so poškodbe očesa, pa tudi dolgotrajna stanja, ki vplivajo na oči, kot npr sladkorna bolezen.
Funkcija, učinek in cilji
Kot del letnega preventivnega očesnega pregleda lahko redna oftalmoskopija odkrije zgodnje znake možne bolezni, da prepreči resnejše poškodbe očesa. To je zato, ker se lahko očesne bolezni razvijejo, ne da bi se čutili simptomi. Oftalmoskopija se zato uporablja za odkrivanje možnih bolezni ali sprememb na očesu, da jih je mogoče pravočasno zdraviti. Oftalmoskopija se uporablja tudi za preučevanje različnih bolezni. Pri nekaterih boleznih, kot so sladkorna bolezen, hipertenzija ali žilne kalcifikacije, je zelo pomembno preveriti zadnji del očesa in kri plovila redno, ker lahko te bolezni poškodujejo oči. Oftalmoskopija se uporablja tudi, kadar obstaja odstranitev mrežnice ali optični živec lahko poškodovan. Poleg tega se lahko z oftalmoskopijo vizualizirajo na primer žilne okluzije v osrednjem delu Vena ali osrednji arterije, glavkom ali tumorji v očesu. Starostna sprememba mrežnice (makularna degeneracija), ki se pogosteje pojavlja po 50. letu in lahko vodi do slepota, se z redno oftalmoskopijo odkrije zgodaj in ga je pogosto mogoče pravočasno zdraviti. Najpomembneje pa je, da oftalmoskopija omogoča pregled mrežnice, žilnice in kri plovila ki ga oskrbujejo. The optični živec Glava (papiloma), iz katerega je optični živec se preseli v očesno vdolbino, lahko tudi pregleda. Oftalmoskopija se izvede z osvetlitvijo učenec s pomočjo svetilke, čeprav je mogoče tudi zenice povečati s posebnim solze za boljši pogled. Ločimo neposredno in posredno oftalmoskopijo. Pri neposredni oftalmoskopiji se uporablja električno očesno ogledalo (oftalmoskop), ki je opremljeno z lupo, različnimi lečami in svetilko. Ta oftalmoskop čim bolj približa očesu zdravnik, ki nato skozi zenico posije svetlobo v notranjost očesa. Različne leče omogočajo kompenzacijo refrakcijskih napak bodisi pri zdravniku bodisi pri pacientu. Pri neposredni oftalmoskopiji je le majhen del zadnji del očesa je viden, vendar močno povečan in pokončen. Pacient med tem pregledom gleda oddaljeni predmet. Z neposredno oftalmoskopijo je mogoče natančno preveriti podrobnosti, kot sta izhodna točka tetive in rumena pega (makula). Uporablja se tudi za podroben pregled osrednjih krvnih žil. Posredna oftalmoskopija zahteva drug vir svetlobe. Tu se uporablja konvergentna leča, ki jo zdravnik drži na določeni razdalji pred pacientovim očesom in se drži z roko na pacientovem čelu. Hkrati z drugo roko usmerja vir svetlobe na oko. Posredna oftalmoskopija zagotavlja boljši splošen pogled, vendar manjšo povečavo kot neposredna oftalmoskopija.
Tveganja in nevarnosti
Oftalmoskopija je rutinski pregled, ki ga opravi oftalmolog. Običajno je neškodljiv in ni povezan s tveganji. Pred oftalmoskopijo bo zdravnik ugotovil, ali obstaja kaj, kar govori proti uporabi zdravil za razširitev zenic. Na primer, glavkom jih lahko sprožijo ti droge, pri čemer se očesni tlak močno poveča. Pri dilataciji zenice droge se bolnikov vid za nekaj časa zamegli. Dokler se ta učinek po približno petih do šestih urah ne izčrpa, prizadeta oseba ne bi smela sodelovati v cestnem prometu in ne bi smela upravljati strojev ali opravljati dela, ki obremenjuje oči, na primer branja ali dela z računalnikom.
