Otoskopija: zdravljenje, učinek in tveganja

Zdravje za pritožbe in zaplete občutljivih senzoričnih organov je mogoče poskrbeti s posebnimi posegi, ki vključujejo čim manj stres za pacienta. Otoskopija ali operacija ušesa je eden od teh tako imenovanih minimalno invazivnih postopkov.

Kaj je otoskopija?

Otoskopijo lahko uporabimo za pregled ušesne bolezni ali sluha (npr. zunanji otitis), tujkov ali parazitskih napadov zunanjega slušni kanalin pritožbe ušesna ušesa. Običajno ga opravi ORL zdravnik kot prvi pregled za težave s sluhom. Otoskopija, ki je pravilno medicinsko ime za uho endoskopija, omogoča lečeči zdravnik globoko v ušesni kanal. Med otoskopijo lahko pregleda tudi specialist (ORL zdravnik) ušesna ušesa. Z otoskopijo, ki ni boleča, je mogoče z orodjem, imenovanim otoskop, postaviti ustrezno diagnozo sluha. S to napravo je mogoče tudi odstraniti tujke iz ušesa. Otoskopija je nadalje predpogoj za odstranjevanje trdovratnih ušesno maslo.

Funkcija, učinek in cilji

Otoskopija je praktični postopek, ki ga uho, nos za to so specializirani specialisti za grlo. Gre za špekulacije z ušesi, ki so običajni postopki, ki so pridobili trden status običajnega pregleda. Edinstvena oblika otoskopa s svojo ozko odprtino v obliki lijaka in integrirano osvetlitvijo zagotavlja dobro odkrivanje nepravilnosti v ušesnem kanalu in ušesna ušesa. Poleg tega ima otoskop vgrajeno povečevalno napravo, ki še izboljša vizualizacijo notranjosti ušesa. Uporaba otoskopije je zelo pomembna pri diagnozi bolezni notranjega ušesa in bobniča. Tako lahko z otoskopijo zaznamo tipične patološke spremembe bobniča, ki jih ocenimo kot jasne indikacije patoloških procesov. Če je za bobničom tekočina ali če bobnič kaže spremembo oblike, se vnetje od srednje uho ali pa je lahko prisoten timpanični izliv. Mehanski udar ali pritisk lahko poškoduje strukturo bobniča. Te odkrijejo med otoskopijo. Perforacija (ruptura) bobniča ali čep ušesno maslo lahko močno prizadene sluh in jih diagnosticira otoskopija. Otoskopija je tudi praktični zdravniški pregled, ki je enostaven za izvedbo in lahko odkrije tudi rast tkiva v ušesnem kanalu ali brazgotinaste spremembe na bobniču. Otoskopija praviloma ni boleča. Če že dolgo obstaja patološka okvara ušesa, lahko manipulacija zunanjega ušesa z vstavitvijo lijaka povzroči bolečina. Zdravnik nežno oprijema uho ušesa, zaradi česar se slušni kanal začasno poravna. Otoskopija je primerna, kadar obstajajo simptomi zmanjšanega sluha, trajnega hrupa v ušesih in ušesu bolečina. Te lahko povzroči ne samo vnetje, vendar enako s strani absces v notranjem ušesu ali na bobniču. Poklicni akustiki s slušnimi aparati, ki delajo zelo občutljiv sluh pomoč za osebe z okvaro sluha mora biti sposoben tudi rokovati z otoskopom, da lahko preslika stanje zunanjega ušesa s pomočjo otoskopije. Te anatomske oblike so osnova za proizvodnjo tako imenovane otoplastike. Ti pa so podlaga za zaslišanje pomoč njihove posebno natančne lastnosti prileganja pa lahko dosežemo z otoskopijo. Nadaljnji razvoj otoskopije je uporaba ušesnega mikroskopa. S to napravo lahko otoskopijo izvedemo veliko natančneje in še bolj informativno. Za ušesne mikroskope je na primer značilna večja kontrastna bogastvo in veliko boljša ostrina, zaradi česar so prepoznavne tudi najmanjše spremembe. Poleg ušesnih mikroskopov večina zdravstvenih delavcev trenutno uporablja otoskope, ki temeljijo na video posnetkih. Ti posnamejo podobo zunanjega slušni kanal in bobnič neposredno na monitorju med otoskopijo.Te slikovne tehnologije omogočajo tudi individualno nastavljive povečave, da se vidijo tudi najmanjše podrobnosti.

Tveganja in nevarnosti

Otoskopija je metoda, ki ne vključuje nobenih tveganj. Le otrokom ni všeč, ko gre zdravnik z otoskopom v uho in želi narediti otoskopijo. Novorojenčki se med otoskopijo pregledajo kot previdnostni ukrep, da se pravočasno diagnosticirajo patološke spremembe. Iz tega razloga pediatri delajo tudi s postopkom otoskopije.