Plazmafereza je terapevtski postopek za odstranjevanje neželenih beljakovin, imunoglobuliniali protitelesa od človeškega kri plazme. Ta postopek filtriranja, ki poteka zunaj telesa, lahko ugodno vpliva na potek različnih bolezni ali jih celo ozdravi.
Kaj je plazmafereza?
Plazmafereza je terapevtski postopek za odstranjevanje neželenih beljakovin, imunoglobuliniali protitelesa od človeškega kri plazme. Izraz fereza izhaja iz grščine in pomeni odvzem dela celote. V izmenjavi plazme, za katero se vedno uporablja terapija, ločeni del plazme zavržemo in nadomestimo z drugim Obseg tekočina, odvisno od indikacije. V večini primerov gre za fiziološko raztopino soli ali Ringerjevo raztopino. Postopek se imenuje tudi terapevtska izmenjava plazme, čeprav ne vseh kri izmenjuje se plazma, filtrirajo pa se le neželene komponente, ki običajno vsebujejo beljakovine. Čeprav lahko ločevanje v plazmi sproži tudi negativne neželene učinke, so ti običajno sprejeti, ker je korist za posameznega bolnika neprimerljivo večja. V angleščini se plazmafereza imenuje tudi izmenjava plazme, PE. Gre za uveljavljen medicinski postopek, za katerega veljajo visoki znanstveni standardi in je bil v zadnjih letih dodatno optimiziran in izpopolnjen, da bi čim bolj natančno izpolnili različne indikacije. Preverjeno terapija postopek se lahko uspešno izvede v ambulantnih, pol ambulantnih ali celo bolnišničnih pogojih.
Funkcija, učinek in cilji
Prvi namen terapevtske izmenjave plazme je odstraniti neželene sestavine tekočih komponent tekoče krvi. Celične komponente krvi, torej vse krvne celice, kot so eritrocitov, levkocitiali trombociti, se med plazmaferezo ne spremenijo. Gre izključno za terapevtski vpliv na sestavo krvne plazme. Če je cilj učinkovito odstranjevanje neželenih protitelesa kot visoko molekularno beljakovin, nato se ločevanje plazme uporablja zlasti v nevrologiji ali ledvični medicini, nefrologiji. Če se postopek uporablja posebej za motnje presnove lipidov, ga zdravniki imenujejo tudi lipidna afereza. Proces filtracije je nato mogoče prilagoditi tako, da samo neželena mikroskopska maščobna telesa, lipidov, se odstranijo iz krvne plazme. Izmenjava plazme je tako selektiven postopek, pri katerem je treba odstraniti le neželene sestavine plazme. Seveda to ni vedno mogoče v vseh okoliščinah, ker lahko povzroči tudi odstranjevanje komponent v plazmi, ki jih dejansko ne bi smeli odstraniti. Prav to je razlog, zakaj lahko obstajajo določena tveganja in nevarnosti za pacienta. Podoben hemodializa, plazmafereza je tako imenovana razstrupljanje postopek. Telo naj bi se torej osvobodilo ali razstrupilo tistih snovi, ki bi se sicer kopičile v plazmi. Kako pogosto in v kakšnih intervalih je treba izvajati terapevtsko ločevanje v plazmi, je strogo odvisno od posamezne indikacije in klinične slike. Glede na medicinsko-znanstvena merila obstajajo potrjene, sumljive in dvomljive indikacije zdravljenja za postopek. Zdi se gotovo, da je plazmafereza pri tako imenovanem hemolitično-uremičnem sindromu kot tudi pri trombotični trombocitopenični purpuri v veliko pomoč bolniku, da si povrne ali ohrani kakovost življenja. Domnevne indikacije, ki upravičujejo izvajanje terapevtske izmenjave plazme, so nekatere ledvične bolezni, tako imenovane glomerulopatije, in sistemske eritematozni lupus. Obe kronični bolezni sta tako imenovani avtoimunske bolezni, tj. protitelesa se nenadzorovano tvorijo proti telesnim lastnim tkivnim strukturam. S pomočjo plazmafereze lahko ta protitelesa, ki poškodujejo tkivo, začasno odstranimo iz bolnikovega telesa. Vprašljivi znaki so pemfigus vulgarisA koža bolezen, povezana s tvorbo škodljivih avtoantibodijein multipla skleroza.Zlasti v primeru akutnega napada z vrednostjo bolezni in poslabšanjem prognoze je terapevtska izmenjava plazme v multipla skleroza se lahko splača za bolnika. Vendar pa nikakor ne vsi bolniki, ki trpijo zaradi te kronične vnetne bolezni osrednjega dela živčni sistem koristi od tega.
Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti
Za terapevtsko ločevanje komponent krvi so potrebni tako imenovani celični separatorji. Ta postopek poteka zunaj telesa v posebej zasnovanih strojih. Vsi sodobni celični ločevalniki imajo računalniško vodene ventile in valjčne črpalke. Nujno je popolnoma sterilno delovanje, saj je pri vseh postopkih izmenjave krvi največja nevarnost za bolnika zaradi možnih okužb. Zlasti pri plazmaferezi se iz plazme odstranijo vitalne komponente, kot so koagulacijski faktorji, poleg nezaželenih komponent z nizko molekulsko maso, kot je npr. avtoantibodije ali patoloških beljakovin. Faktorji strjevanja se proizvajajo v jetra in jih ni mogoče obnoviti tako hitro, kot jih odstranimo s plazemsko ločitvijo. Velikokrat je zato treba prečiščeni plazmi dodati dejavnike umetnega strjevanja, da krvna sposobnost strjevanja krvi ne bo oslabljena. Bistveno je preprečiti trajno nagnjenost k krvavitvam bolnika zaradi terapevtske izmenjave plazme. Za filtriranje le nekaterih frakcij posameznih beljakovin med postopkom so potrebni posebni polprepustni membranski ločevalniki plazme. Z membranskim testiranjem in vitro lahko natančno določimo, katere velikosti molekule lahko prehaja skozi membrano in ki se zadrži pred uporabo bolnika. V plazmaferezi oboje odvzem krvi in ponovna transfuzija se izvaja skozi isti venski dostop, kot je roka Vena. Z vsako ponovljeno transfuzijo, reinfuzijo se poleg prečiščene plazme pacientu vrnejo tudi celične komponente, tj. Različne krvne celice.
