Rinoskopija predstavlja instrumentalni postopek pregleda za oceno Nosna votlina. Na splošno so rinoskopski vizualni pregledi med rutinskimi postopki v otolaringologiji in so povezani z ustrezno nizkimi tveganji in zapleti.
Kaj je rinoskopija?
Rinoskopija je izraz, ki se uporablja za opis vizualnega pregleda ali zrcaljenja (-kopije) nos (Nosorog-). Rinoskopija je vizualni pregled ali zrcaljenje (-kopija) nos (nosorog), v kontekstu anatomije in stanje notranjosti nos, še posebej Nosna votlina, je mogoče preveriti in ovrednotiti. Na splošno ločimo sprednjo (rhinoskopija spredaj), srednjo (rhinoskopija medijev) in zadnjo rinoskopijo (rhinoscopia posterior), odvisno od preiskanega dela nosu. Poleg otoskopije (pregled ušesa) je rinoskopija eden od običajnih in rutinskih postopkov pregleda v otolaringologiji in omogoča diagnozo različnih vzrokov bolezni in simptomov, kot so tujki, tumorji, viri krvavitev, malformacije, novotvorbe v tkivih in vnetje spremembe.
Funkcija, učinek in cilji
Rinoskopija daje oceno anatomsko-strukturne narave notranjosti nosu, zlasti nosna sluznica, nosni septumin nosni izločki. Poleg tega kri in pus akumulacije, konhalne in tudi otekline sluznice, razjede sluznice, anatomske malformacije, polipi, je mogoče odkriti tumorje in / ali tujke. Še posebej v primeru suma na maksilarno sinusitis (sinustitis maxillaris), rinoskopija je osnovni pregled za diagnozo. Na splošno ločimo sprednjo, srednjo in zadnjo rinoskopijo, odvisno od preiskave nosu. Pri sprednji rinoskopiji tako imenovani nosni zrcalnik, klešče podoben instrument z majhnim lijakom in virom svetlobe na koncu za razširitev nosnih poti in odvzem vzorcev tkiva (biopsijo), se vstavi v nosno odprtino. Rhinoscopia anterior se uporablja za oceno nosnega preddverja (nosnega preddverja), lokusa Kiesselbachi (sprednja tretjina nosni septum ali septum), ductus nasolacrimalis (nazolakrimalni kanal), spodnja turbinata in spodnji septalni segmenti. Blood, skorje ali sluz, ki ovira pogled, lahko previdno obrišete ali odsesate. Če so prisotne vnetne spremembe, se lahko odvzame bris, material pa se nato analizira v laboratoriju. Nasprotno pa srednja rinoskopija uporablja podolgovat nosni spekulum ali nosni endoskop, sestavljen iz prožne plastične cevi ali toge kovinske cevi, pa tudi svetlobnega vira in kamere. Srednja rinoskopija se uporablja zlasti za oceno glavne Nosna votlina (cavum nasi), infundibulum nasi in zadnji nosni prehodi. Poleg tega patološke spremembe na območju obnosnih votlin (sinus paranasales) lahko odkrijemo s srednjo rinoskopijo. Med zadnjo rinoskopijo se pregledajo hoane (zadnje odprtine nosne votline), zadnji segmenti turbinate in septuma ter nazofarinks. V ta namen se skozi zaslon vstavi ogledalo pod kotom približno 120 stopinj ustne votline medtem jezik pritisne navzdol s pritiskom lopatice, kar omogoča dihanje skozi nos med pregledom, kar ustvarja velik prostor med ohlapnimi mehko nebo (velum palatinum) in zadnja žrela stena. Z zadnjo rinoskopijo ugotavljamo, ali gnojni nosni izločki uhajajo iz maksilarni sinus (sinus maxillaris), etmoidni sinus (sinus ethmoidalis), oz sfenoidni sinus (sinus sphenoidalis). Poleg tega tumorji (vključno z adenoidnimi izrastki), septalna odstopanja (odstopanja od nosni septum), povečane žrelane tonzile (tonsilla pharyngealis), polipi, in zadebelitev zadnjih konhalnih koncev lahko diagnosticiramo med zadnjo rinoskopijo.
Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti
Rinoskopski postopki pregleda so na splošno neboleči, neželeni učinki in povezani z manjšimi zapleti. Različni instrumenti, ki jih je treba izbrati glede na velikost nosnic, zagotavljajo majhno tveganje za poškodbe. Poleg tega je treba med rinoskopijo paziti, da se med širjenjem spekuluma izvaja pritisk na razmeroma neobčutljive nosnice, da se prepreči poškodba občutljivi nosni septum. Če obstaja vnetje in / ali otekanje na območju nosna sluznica ki otežuje pregled, dekongestiv ali anestetik sprej za nos se lahko uporablja tudi. Če ni dovolj vidne nazofaringealnega prostora zaradi izrazitega gag refleksa s hkratnim dvigom mehko nebo (palatum molle) je med zadnjo rinoskopijo lahko indiciran tako imenovani velotraktio. V tem postopku po površini anestezija, nosno vstavimo tanek gumijasti kateter, da potegnemo mehko nebo naprej. Razširjeni prostor omogoča uporabo večjega ogledala. Poleg tega, če se šteje, da je vstavljanje togega nosnega endoskopa neprijetno, se nosna sluznica lahko anesteziramo pred rinoskopijo.
