Socialna medicina je posebnost medicine, ki ne zagotavlja neposredne oskrbe pacientov. Ukvarja se z družbenimi in naravnimi okoljskimi razmerami kot vzroki za bolezni. Poleg tega se socialna medicina ukvarja z učinki bolezni na družbo. Pri tem uporablja metode različnih drugih ved, bolezni pa ocenjuje tudi s socialnega in ekonomskega vidika.
Kaj je socialna medicina?
Socialna medicina je posebnost človeške medicine, ki ne zagotavlja neposredne oskrbe pacientov. Naloge socialne medicine vključujejo preučevanje ali analizo učinkov in interakcije of zdravje in bolezni posameznikov in družbe. V nasprotju z večino drugih medicinskih posebnosti področje socialne medicine ne zadeva samo posameznika, temveč celotno družbo ali prebivalstvo. Iz tega razloga sociologija, psihologija, epidemiologija, socialno delo in ekonomija vplivajo tudi na medicinsko posebnost socialne medicine. Socialna medicina se ne ukvarja predvsem z zdravljenjem posameznika, temveč s preučevanjem vzrokov za bolezni in zdravje motnje, zlasti tako imenovane pogoste bolezni. Poleg tega se socialna medicina ukvarja z razvojem preventivne ukrepe in z učinki bolezni in zdravje motnje pri prebivalstvu ali družbi.
Zdravljenja in terapije
Ker socialna medicina ni področje neposredne oskrbe bolnikov, ne diagnosticira in ne zdravi bolezni. Pri tej medicinski posebnosti je poudarek veliko bolj na raziskovanju pogostosti in distribucija pa tudi vzroke za bolezni in zdravstvene motnje, zlasti pogoste bolezni. Poleg tega se socialna medicina ukvarja z razvojem preventivne ukrepe. Vsa vprašanja socialne medicine se obravnavajo ob upoštevanju družbenega in naravnega okolja, zdravstveno varstvo socialne varnosti in njihovih ustanov. Cilj socialne medicine je oceniti vpliv bolezni na družbo in njihov razvoj v okviru družbenega in naravnega okolja. Poleg tega socialna medicina daje predloge za preventivo ukrepe in se ukvarja z obvladovanjem pogostih zdravstvenih težav in njihovih socialnih posledic na prebivalstvo. Upoštevajo se tudi ekonomske posledice bolezni. Iz tega razloga se socialna medicina ukvarja tudi z razvojem ukrepov za obnovo delovne sposobnosti po bolezni. Ponovno vključevanje v poklicno življenje je tako tudi področje, ki ga obravnava socialna medicina. Poleg tega je spopadanje z boleznimi povezanimi omejitvami delovne sposobnosti naloga socialne medicine. Upoštevati pa je treba, da cilj socialne medicine ni rehabilitacija posameznika, torej bolnika, kot je to na primer pri fizični in rehabilitacijski medicini, temveč omogočanje družbeni dostopnosti delovne sposobnosti bolnika ponovno. V skladu s tem ocena dela in zmogljivosti bolnega predstavlja velik del dela socialnega zdravnika. Vse skupaj lahko rečemo, da ima tudi socialna medicina pomembno družbeno-politično vlogo. Raziskuje vzroke in posledice bolezni, pri čemer ne upošteva le zdravstvenih, temveč tudi socialne in ekonomske vidike. Raziskujejo se družbeni učinki in vzroki bolezni, zlasti razširjene bolezni, na družbo in razvijajo se ukrepi za preprečevanje. Poleg tega si prizadevajo razviti ukrepe za ponovno vključitev na trg dela in v družbo. Razmerje določenega življenjskega sloga do pojava določenih bolezni raziskuje in ocenjuje tudi socialna medicina.
Metode diagnoze in pregleda
Socialni zdravniki poleg medicinskega znanja potrebujejo tudi dobro poznavanje socialne zakonodaje, organizacije zavodov za socialno varnost in organizacije zdravstvenega zavarovanja. Naloge socialne medicine poleg omenjenih raziskav vzrokov in socialnih učinkov bolezni vključujejo tudi oceno bolnikove sposobnosti za delo in opravljanje. Za vse te naloge socialna medicina uporablja metode epidemiologije, statistike, demografije, preprečevanja in druga polja. Zdravniki, ki so pridobili dodatni naziv socialna medicina, zato nimajo znanja le s področja humanistične medicine, temveč tudi s področja socialne zakonodaje in vseh drugih posebnosti, potrebnih za opravljanje socialne medicine. Diagnostika in zdravljenje bolezni ni ena izmed nalog socialne medicine. Ne ukvarja se predvsem s posameznikom, ampak predvsem s celotno populacijo ali družbo. Diagnoza in terapija se zato ne izvajajo. Namesto tega sta vrednota in strokovna ocena glavni poudarek socialnih zdravstvenih dejavnosti. Dane so izjave o zmogljivostih dela in uspešnosti. Pogosto dajejo tudi strokovna mnenja. Socialni zdravniki so v prvi vrsti zaposleni v zdravstveni službi zdravstvenih zavarovalnic, nemškem pokojninskem zavarovanju, socialni zdravstveni službi zveznih rudarskih zavarovanj ali pokojninskih skladih. Tu je jasno razvidno, da je ocena delovne in delovne zmogljivosti zelo pomembna pri večini socialno medicinskih dejavnosti. Kar zadeva socialno medicino, je zelo pomembno upoštevati ne samo bolezen, temveč tudi socialne in naravne okoljske razmere, biografijo in na splošno življenjske okoliščine. Socialna medicina je eden od ekoloških predmetov v kliničnem delu medicinske fakultete.
