Spiroergometrija je diagnostični postopek za merjenje srčno-pljučne zmogljivosti. V ta namen tako imenovani dihalni plini, kisik in ogljika dioksida, se izmerijo med določeno fizično obremenitvijo. Postopek je še posebej pomemben v pljučni medicini in pri terapija in napredek spremljanje.
Kaj je spiroergometrija?
Med spiroergometrijaje pacient izpostavljen neprekinjeni vadbi, na primer na tekalni stezi, in dihanje spremlja vzporedno z masko, razvito posebej za ta namen. Spiroergometrija je sestavljeni izraz, sestavljen iz dveh besed spirometrija in ergometrija. Latinska beseda spiro pomeni dihanje, ergo prihaja iz grščine in pomeni mero dela. Med spiroergometrijo je bolnik med tem neprestano napor, na primer na tekalni stezi dihanje se spremlja z masko, razvito posebej za ta namen. Poleg tega je elektrokardiogram lahko tudi izpeljemo, tako da spiroergometrija kot celota omogoča sklepanje o delovanju in reakciji metabolizma, dihanja, srce in kroženje pod stres. Raven stres določi zdravnik, ker pacient ne sme biti izpostavljen tveganju zdravje s pretiranim stres med manevrom. Med spiroergometrijo, znano tudi kot ergospirografija ali ergospirometrija, se nenehno zbirajo nekateri parametri, tj. Izmerjene vrednosti, ki so zelo pomembne predvsem za diagnozo in napredovanje bolezni dihal.
Funkcija, učinek in cilji
Spiroergometrija je trdno uveljavljena v medicinskih disciplinah kardiologija in pulmologija. Spiroergometre danes najdemo tudi v številnih splošnih medicinskih praksah. Pregled lahko opravimo tako pri otrocih kot pri odraslih in lahko traja do 30 minut. Med določeno obremenitvijo, na primer 10 minut kolesarskega ergometra pri 120 vatih, se upoštevajo ustrezni kardiovaskularni parametri, kot so pulz, kri tlaka ali EKG, se zabeležijo s telesnimi elektrodami. Te parametre si lahko v realnem času ogleda in ovrednoti zdravnik. Spirometrija ukrepe pljučne parametre skozi dihalno masko in tako omogoča neposredne sklepe o osebah pljuč funkcijo. Ta kombinacija spirometrije in ergometrija zato lahko zelo natančno opiše bolnikovo trenutno fizično zmogljivost. Za posebna vprašanja v zvezi z atletsko uspešnostjo ali omejeno pljuč funkcijo, kri vzorce lahko vzamemo tudi iz ušesne mečice oz konica prsta med spiroergometrijo. Te kapilare kri nato lahko vzorce analiziramo laktat ali plini v krvi. V kronični pljuč na primer bolezni KOPBje kisik vsebnost krvi med fizičnim naporom običajno znatno pade. Spiroergometrija se zato uporablja tudi za spremljanje napredka pljučne bolezni ali za spremljanje terapija. Med spiroergometrijo se obremenitev običajno neprekinjeno povečuje, zato je tudi vprašanje odgovora na vprašanje, kakšna največja zmogljivost je možna. Organi, ki sodelujejo pri izvedbi, zlasti pljuča, srce in skeletne mišice, je mogoče oceniti v medsebojnem delovanju med pregledom. Tolkala ali avskultacijo srca lahko zdravnik opravi tudi med spiroergometrijo. Manevriranje se izvaja bodisi na tekalni stezi bodisi na kolesarskem ergometru. Povečanje moči se zgodi pri predhodno izbranih stopnjah obremenitve. Izdihan ogljika dioksid, CO2 in kisik poraba se meri preko dihalne maske. Dobljene parametre lahko primerjamo z referenčno tabelo. Običajno spiroergometrija beleži vitalne znake, kot sta pulz in krvni tlak, pa tudi hitrost dihanja, pretok dihanja in pljučni parametri, kot sta enosekundna in vitalna zmogljivost. Če bolnik doseže meje zmogljivosti za vadbo, se imenuje t.i. anaerobni prag je doseženo. Glukoza potem metabolizem ni več popolnoma opečen in laktat se proizvaja kot presnovni produkt. Raven laktat pri anaerobni prag ponuja dragocene informacije o mišični utrujenosti v povezavi s pomanjkanjem kisika v pljučne bolezni. To anaerobni prag je vedno tudi individualna meja neprekinjenega izvajanja predmeta. Na anaerobni prag lahko vpliva fizična vadba.Če pacientova zmogljivost bistveno odstopa od običajnih vrednosti za njegovo spolo in starostno skupino, je to posledica pljučnih ali srčnih vzrokov ali kombinacije obojega. Vendar pa ima lahko pomanjkanje kisika in s tem prezgodnja utrujenost pri spiroergometriji tudi povsem različne vzroke, kot je npr. anemija.
Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti
Spiroergometrija se pogosto izvaja na kronično bolna bolnikom, da spremljajo njihov napredek in zato nosijo določena tveganja. Tudi zdravi bolniki so katapultirani do roba svoje fizične sposobnosti. Nepredvideni dogodki, kot so srčne aritmije or hiperventilacija lahko torej pride med manevrom. Spiroergometrija naj bi zato potekala le pod zdravniškim nadzorom. Nemško društvo za pljučno medicino meni, da je treba zagotoviti nujni komplet adrenalin, intubacija oprema in a prezračevanje maska, ki bo med spiroergometrijo nepogrešljiva. Bolniki s pljučno predobremenitvijo, na primer astmatiki oz alergija bolniki, lahko med stresom tudi zadržijo dihanje. Možnost takojšnjega terapevtskega posega v veliki meri zmanjšuje posledice takšnih tveganj in neželenih učinkov v vsakdanji klinični praksi. Kljub standardizirani izvedbi spiroergometrije postopek nikakor ni brez morebitnih merilnih napak. Še posebej, hiperventilacija, ki se pogosto pojavlja, velja za pomemben vir napak. Tudi nadevanje dihalne maske lahko vodi do psihološko sproženih hiperventilacija pri nekaterih bolnikih. V naslednjem diagnostika učinkovitosti, to lahko vodi ponarejenih rezultatov v dihalni kompenzaciji. Vsi deli naprave, tj. Dihalna maska ali cev, se ponovno uporabijo, zato jih je treba skrbno očistiti in sterilizirati. V nasprotnem primeru, če zanemarimo higienske zahteve za čiščenje naprav, rezervoarji kalčki lahko nastanejo neopaženo in predstavljajo potencialno tveganje za okužbo bolnikov.
