Terapevtsko jahanje: zdravljenje, učinki in tveganja

Terapevtsko jahanje ni en sam izraz, ampak vključuje različne oblike terapija da je vsem skupno nekaj, in sicer vključevanje konja v zdravljenje nekaterih bolezni. Terapevtsko jahanje je torej lahko hipoterapija kot fizioterapija, terapevtsko jahanje in terapevtski skok, pa tudi na področju terapevtske promocije s konjem, psihoterapevt, Delovna terapija or logopedska terapija oblika terapije.

Kaj je terapevtsko jahanje?

Odvisno od tega, ali je terapevtsko jahanje hipoterapija, kurativno jahanje ali kurativni obok ali ena od terapevtskih oblik napredovanja s konji, igrajo vlogo različni vidiki in značilnosti, ki jih konji prinesejo na mizo. Konji so zelo občutljiva bitja in odražajo vedenje ljudi, ki z njimi komunicirajo. Če so pri terapevtskem jahanju pomembni predvsem psihološki vidiki, je to značilnost terapija konj je še posebej pomembno. Če gre bolj za fizične vidike v terapevtskem jahanju, so prej vibracije, ki se prenašajo s konjevega hrbta na jahačevo hrbtenico, ki pozitivno vplivajo na muskulaturo in celoten mišično-skeletni sistem bolnikov. Odvisno od vrste storitve, ki se ponuja v terapevtskem jahanju, imajo torej terapevti za konje tudi različne poti usposabljanja. Socialni pedagogi, pedagogi ali vzgojitelji z dodatno kvalifikacijo jahanja imajo zato tudi drugo kvalifikacijo kot socialni pedagogi z dodatno kvalifikacijo jahanja. Usposabljanje in narava terapija pomembni so tudi konji. Običajno so terapevtski konji potrpežljivi in ​​mirni, hkrati pa še posebej prijazni do ljudi in občutljivi.

Funkcija, učinek in cilji

Kateri postopki se uporabljajo pri terapevtskem jahanju, je odvisno od ciljev v tej obliki zdravljenja. Hipoterapija se osredotoča na zdravljenje gibalnih motenj. Pogosto se spastična paraliza ali druge oblike paralize zdravijo s terapevtskim jahanjem. V tem primeru ima jahalni terapevt vedno osnovno izobrazbo terapevtskega pedagoga in je dodatno usposobljen za jahanje in ravnanje s konjem. Bolniki dobijo boljši občutek za svoje telesno središče z vožnjo, preveč ohlapna muskulatura se lahko tako bolje napne, premočno napeta muskulatura se lahko spet sprosti. Občutek za ravnovesje izboljša tudi terapija z jahanjem. Zdravilno jahanje in preskok imata povsem drugačne cilje. Ta oblika terapije se ukvarja s spodbujanjem socialne in psihološke usposobljenosti bolnikov. Pri tej obliki terapije niso pomembni samo jahanje ali preskok, temveč tudi stik s konjem ali stik v terapevtski skupini. V tem primeru srednji konj izzove vsa čutila pacientov, tako čustveno, fizično, duševno kot tudi družbeno. Pri tej obliki terapije je zelo pomemben tesen odnos s terapevtskim konjem. To se že začne z nego in nego terapevtskega konja. Pacient se nauči ravnanja s konjem, izkusi globoka čustvena čustva, ki spodbujajo osebnostni razvoj, obenem pa izkusi uspehe v jahanju ali preskoku s fizičnim izzivom, nato pa doživlja socialne izzive in uspehe v sodelovanju s terapevtom ali drugimi člani skupine. . Napredni člani takšne skupine si lahko med igrami jahanja, trail vožnjami, tekaškimi predstavami ali razstavnimi nastopi pridobijo veliko mero samozavesti in jih tako trajnostno spodbujajo pri razvoju osebnosti. Pomembno je, da se v načrtu terapije vedno upošteva posamezna situacija. Posebne oblike terapije, ki so se sčasoma razvile, so ergoterapevtska, logopedska in psihoterapevtska podpora s konjem, pri kateri je mogoče posamezne težave bolnikov rešiti tudi s stikom s konjem. Narava terapevtskih konj, ki se uporabljajo za terapevtsko jahanje, je običajno odvisna od posameznih težav ali napredka bolnikov. Običajno ni odvisno od sposobnosti vožnje. Zato so terapevtski konji ponavadi še posebej mirni in potrpežljivi ter se posebej občutljivo odzivajo na svoje jahače. Pri naprednih pacientih pa je lahko smiselno ponuditi tudi nekoliko bolj temperamentne živali z ambicioznostjo, s katerimi je lahko takrat želeni uspeh na tekmovanju dobro doseženo, kar pozitivno vpliva na samozavest bolnikov.

Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti

Konji, ki se uporabljajo za terapevtsko jahanje, so v primeru nesreče vedno dobro zavarovani. Kljub temu niti najboljše zavarovanje navsezadnje ne more preprečiti, da bi se pri tem športu zgodila nesreča, ki ima lahko tudi posledice. Konji so živa bitja in kot taki niso vedno predvidljivi. Tudi zelo miren konj se lahko prestraši in nenadzorovano premika. Na primer pri jahanju ali preskoku lahko pride do padca s konja. Zaradi posebnega treninga terapevtskih konj pa je to zelo redko. Enako je s čistim stikom s konjem. Tudi z veliko skrbjo terapevtov in zelo mirnih živali se terapevtski konj lahko celo prestraši, ko ga vodijo s pašnika ali hleva v jahalno dvorano ali v notranjo jahalno dvorano in nazaj, pa tudi ko negovana. Medtem ko pozitivni učinki pri tej obliki terapije običajno odtehtajo negativne. Kljub temu je treba upoštevati možnost nesreče.