Elektroterapija: zdravljenje, učinki in tveganja

V teku elektroterapija, električni tok se uporablja v terapevtske namene. Tu je uporabljeni tok moč, frekvenca in širina pulza sta odvisna od osnovnih simptomov. V večini primerov, elektroterapija predstavlja spremljevalni ukrep k terapija osnovne bolezni.

Kaj je elektroterapija?

Elektroterapija je terapevtska uporaba električnega toka v splošni medicini in fizioterapija. Fizioterapevtska ali medicinska uporaba električnega toka se imenuje elektroterapija in je na splošno namenjena bolečina lajšanje, izboljšanje motenih sklepnih in mišičnih funkcij ter optimizacija kri kroženje in s tem trofično (preskrbovalno in presnovno) stanje obdelanega tkiva. Glede na specifično bolezen ali posamezne simptome se na različnih predelih telesa terapevtsko uporabljajo različne frekvence (galvanski, nizki, srednji, visokofrekvenčni tok). Najpogosteje uporabljene metode so galvanoterapija, pri kateri se uporablja enosmerni tok, nizkofrekvenčni stimulacijski tok terapija in visokofrekvenčna kratkovalovna terapija. Zlasti se uporablja elektroterapija za bolečina sindromi mišično-skeletnega sistema, spremembe hrbtenice, povezane z obrabo, mišična napetost in obremenitve, oslabljene ali paralizirane mišice in inkontinenco posledica oslabitve mehurja or medeničnega dna mišice.

Funkcija, učinek in cilji

Z električnimi dražljaji naj bi elektroterapija sprožila živčne odzive, ki prispevajo k temu bolečina olajšanje in izboljšanje kri pretok in funkcionalnost motenih mišičnih predelov. Način delovanja je odvisen od izbrane metode elektroterapije, ki pa je povezana z osnovno simptomatologijo ali boleznijo. Vendar je osnovno načelo prevodnost človeškega organizma, ki jo zagotavlja kri in limfni sistem, cerebrospinalna tekočina, urin, pa tudi organi in mišice. Akumulatorji ali baterije praviloma služijo kot vir energije. V okviru galvanske elektroterapije z enosmernim tokom (0 Hz) se lajšanje bolečinskih simptomov doseže s pozitivnimi in negativnimi ioni (električno nabiti delci), ki se premikajo v isti smeri skozi telo. Enosmerni tok se v organizem prenaša s ploščnimi elektrodami ali hidroelektričnimi delnimi ali popolnimi kopelmi (Stangerbad). Transkutana električna stimulacija živca (TENS) je medicinska elektroterapija. Cilj tega terapija je vplivati ​​na živčne poti, ki služijo za vodenje bolečine tako, da se bolečina prenaša na možganov zmanjša ali prepreči. Kliknite za povečavo. Poleg tega se na zdravljenem območju spodbudi pretok krvi in ​​metabolizem (zlasti rast in delitev celic), kar podpira zdravljenje. Elektroterapija z nizkofrekvenčnim stimulacijskim tokom (1 do 1000 Hz) se uporablja za stimulacijo mišičnih in živčnih vlaken, zaradi česar se mišice najprej skrčijo in nato sprostijo. Ta oblika terapije se uporablja zlasti za delno paralizirane ali oslabljene mišice (mišična atrofija), da se zagotovi njihovo delovanje in prepreči nadaljnje oslabitev, pri čemer se uporabljajo različne nizke frekvence, odvisno od stopnje bolezni. Transkutana električna stimulacija živca (Na kratko TENS) je posebna oblika zdravljenja mišično-skeletnih bolečin v primerih nevralgija ali bolečina v tumorju, kadar vzroka simptomov ni mogoče odpraviti. Tu lahko prizadeti človek samostojno uravnava trenutno jakost, frekvenco (do 200 Hz) in širino impulza (do 0.5 s), ki se skozi elektrode prenašajo v organizem preko bolečih predelov. Srednjefrekvenčne motnje ali izmenični tok (1000 do 100,000 Hz) se uporabljajo za lajšanje bolečin in / ali spodbujanje mišične aktivnosti. Povečan pretok krvi zrahlja tudi mišice in zmanjša otekline (zlasti edeme). Visokofrekvenčna ali kratkovalovna terapija (nad 100,000 Hz) povzroči ogrevanje globlje lokaliziranega tkiva, ki ima tudi analgetik in kroženje-povečanje učinka. Ta oblika elektroterapije se uporablja predvsem za okvare mišično-skeletnega sistema in dihalni trakt (kronično bronhitis).

Tveganja in nevarnosti

Tveganja, neželeni učinki ali nevarnosti so posledica nepravilne uporabe elektroterapije. Na primer, prevelik odmerek lahko vodi do koža škoda, pa tudi motena kri kroženje in občutljivost in srčne aritmije. Zlasti lahko nizkofrekvenčna stimulacijska terapija vodi do opekline na območjih, kjer je vzpostavljen stik z koža preko elektrod, zato je treba na primer z vlažno gobico zaščititi kožo. Visokofrekvenčna elektroterapija v materničnem predelu je tudi kontraindicirana ob prisotnosti nosečnost, saj obstaja večje tveganje za razvoj ploda ali zarodka (tako imenovani teratogeni učinek ali učinek, ki škoduje plodnosti). Poleg tega se elektroterapije ne sme uporabljati, če so pogoji, kot so srčna aritmija, akutna vnetje, tromboza (krvni strdki), odprta koža območja, arterioskleroza ali drugo arterijsko motnje krvnega obtoka so zaznavne. Poleg tega je elektroterapija izključena pri kovinah v telesu prizadete osebe (npr. Sklepne proteze, kot so endoproteze kolena) in srčni spodbujevalniki. Poleg tega so maligne bolezni (maligne tumorske bolezni), hemofilija (povečano nagnjenost k krvavitvam) in vročinski potek bolezni so kontraindikacije. Za ljudi, ki se bojijo elektrike, je treba razmisliti tudi o alternativi elektroterapiji.