Reševalna služba je pomemben člen v reševalni verigi: v Nemčiji je njena naloga stabilizirati bolnike v bolnišnici in jih po začetnem zdravljenju prepeljati v ustrezno bolnišnico. To vključuje uporabo medicinskega in nemedicinskega osebja.
Kaj je reševalna služba?
Reševalna služba je pomemben člen v reševalni verigi: v Nemčiji je njena naloga stabilizirati bolnike v bolnišnici in jih po začetni oskrbi prepeljati v ustrezno bolnišnico. V reševalni službi reševalci stabilizirajo paciente v primeru nenadne bolezni ali poškodbe in jih odpeljejo na zdravstveno oskrbo. V ta namen se uporabljajo predvsem reševalna vozila po DIN 1789 in reševalna vozila. Posebna področja reševalne službe so zračno reševanje z reševalnimi helikopterji, gorsko reševanje gorskih stražarjev in voda reševanje s strani vodnih stražarjev. Poleg tega je reševanje na morju del reševalne službe. Vendar je večina reševalnih misij na tleh, z reševalnimi vozili in reševalnimi vozili. Medicinsko osebje v reševalni službi sestavljajo nujni zdravniki, nekateri s specializiranim usposabljanjem na določenem področju. Usposabljanje za reševalno osebje, ki ni zdravnik, je bilo v Nemčiji 1. januarja 2014 temeljito preoblikovano: Do leta 2021 bodo reševalni reševalci s triletnim usposabljanjem in razširjenimi pristojnostmi nadomestili reševalce, ki so prej z dvema letoma usposabljanje. Poleg tega bo reševalec s 540 urami usposabljanja ostal kot osnovna usposobljenost za uporabo pri prevozu bolnikov ali kot voznik reševalnega vozila. Reševalna služba je opozorjena prek reševalnih nadzornih centrov, do katerih lahko po vsej Nemčiji pridete s klicem na številko 112. Financiranje reševalne službe krije zdravje zavarovalnice; zakonski predpisi o reševalni službi so stvar nemških držav. Medtem ko so v nekaterih državah reševalne službe komunalna podjetja, v drugih državah to nalogo oddajo organizacijam za pomoč.
Zdravljenja in terapije
Spekter zdravljenja reševalne službe načeloma vključuje vse bolezni, bolezni in poškodbe, ki se pojavijo zunaj bolnišnice. Vendar pa obstajajo resne razlike glede na resnost in naravo bolezni in poškodbe: Medtem ko na primer hipertenzivna kriza oz. hipoglikemija se pogosto lahko zdravi dovolj z zdravili, ki se prevažajo v reševalnem vozilu ali na nujnem medicinskem vozilu, tako da bolniku sploh ni treba v bolnišnico, v primeru drugih bolezni le simptomi, na primer bolečina ali krvavitev, se ublažijo. Dejansko zdravljenje nato poteka v kliniki, na primer ometanje a Zlom ali šivanje rane. Katere metode se uporabljajo, je odvisno od območja reševalne službe, usposobljenosti prisotnega reševalnega osebja in zahtevane nujnosti. V primerih politravma or kapje hiter prevoz do ustrezne bolnišnice pogosto pomembnejši od zdravljenja posameznih simptomov na prizorišču. Tudi v primerih, ko bolnikovih simptomov ni mogoče zdraviti na kraju samem, ima prednost prevoz v bolnišnico. Velikokrat se zdravljenje v reševalni službi zdaj izvaja s tako imenovanimi algoritmi: ti standardizirani diagrami poteka zagotavljajo, da se določena klinična slika vedno obravnava na enak način in v skladu z najnovejšimi medicinskimi raziskavami. V okviru takih algoritmov lahko ustrezni medicinski direktor reševalnih služb odobri uporabo nekaterih droge reševalni strokovnjaki za njegovo območje reševalne službe. Na splošno je reševalna služba odgovorna za akutne primere, tj. Za nenadne pritožbe ali poškodbe ali življenjsko nevarne bolezni, ki zahtevajo takojšnje zdravljenje. Za tako imenovane subakutne primere ali kronične bolezni so odgovorni zdravniki v zasebni praksi ali dežurne zdravstvene službe izven delovnega časa. Z njimi lahko rešuje tudi reševalna služba, vendar to blokira zmogljivosti za nujne primere in na koncu preobremeni reševalno službo.
Metode diagnoze in pregleda
Začetna diagnostika se opravi v reševalni službi neposredno na kraju samem ali v vozilu. Pomembno je, da temeljito opravite zdravstvena zgodovina, pridobite vse vitalne znake, kot so pulz, dihanje, zavest, kri pritisk, kisik nasičenost in krvni sladkorin vzemite bolnikovo anamnezo. RTW, skladen z DIN, prav tako že ima opremo za vzpostavitev venskega dostopa in črpanja kri v laboratorijskih epruvetah, s čimer prihranite dragocen čas na urgenci. Slikovni diagnostični postopki, na primer rentgenski žarki, v rešilcu niso na voljo. Glede na bolnikove simptome se lahko napiše tudi EKG. V ta namen se nahajajo prenosne EKG naprave, ki lahko hkrati izvajajo tudi polavtomatsko defibrilacijo. Če je na kraju nujni zdravnik, obstaja tudi možnost električna kardioverzija in ustanovitev a v prsih odtok. Vsako reševalno vozilo ima na krovu tudi prenosni ventilator in električno sesalno črpalko. Nujni zdravniki lahko tako opravijo predhospitalno anestezija in intubacija. V redkih primerih poroda v reševalnem vozilu so na voljo tudi kirurški instrumenti za rezanje vrvice. V primeru zastoja krvnega obtoka oživljanje opravi reševalna služba v skladu s smernicami ERC, nekatera vozila pa imajo v ta namen samodejni pripomoček za oživljanje, na primer Lucas II. Zdravila, ki se prevažajo, se razlikujejo glede na območje reševalnega vozila, prav tako druga oprema in natančne tehnične specifikacije te opreme. Metode, ki jih uporablja nemedicinsko osebje v odsotnosti nujnega zdravnika in ali smejo na primer nujni reševalci ali reševalci dajati zdravila, se razlikujejo glede na zvezno državo. Vsako reševalno vozilo ima poleg medicinske opreme številne reševalne opreme za nežen prevoz bolnikov. Mednje spadajo nosila na kolesih za prevoz v vozilu, nosila z zajemalko za reševanje, ki varčujejo s hrbtenico, in vakuumska žimnica za imobilizacijo. V DIN je predpisan tudi sistem KED za reševanje iz nesreče s sedežem s hkratno stabilizacijo hrbtenice. Poleg tega postajajo vse bolj priljubljene tako imenovane hrbtenice, na katerih je mogoče bolnike pritrditi in nežno rešiti.
