Rekonstrukcija dojk: zdravljenje, učinek in tveganja

Rekonstrukcija dojk je izraz, ki se uporablja za opis plastične rekonstrukcije dojk, ki se zelo pogosto izvaja zaradi raka dojk.

Kaj je rekonstrukcija dojk?

Rak na dojki je eden najpogostejših vrst raka pri ženskah. V teku terapija, bolno dojko je treba zelo pogosto odstraniti, kar je tudi eden glavnih razlogov za nadaljnje rekonstrukcija dojk ali rekonstrukcija dojk. S pomočjo vsadki ali avtologno tkivo, lahko žensko dojko obnovimo na ta način.

Funkcija, učinek in cilji

Rekonstrukcija dojk je izraz, ki se uporablja za opis plastične rekonstrukcije dojk, ki se zelo pogosto izvaja zaradi raka dojk. Na voljo so različne metode za rekonstrukcijo ženskih dojk. Kateri postopek bo izbran, je odvisno od različnih dejavnikov. Tej vključujejo:

  • Kakovost preostalega tkiva
  • Zdravstveno stanje pacienta
  • Oblika in velikost dojk
  • Želje zadevne osebe

V bistvu ločimo med rekonstrukcijo dojk z uporabo avtolognega tkiva ali z vsadkom. Tu je napolnjena s fiziološko raztopino ali silikonom vsadki so na voljo, čeprav so jih pred kratkim znatno izboljšali z uporabo predhodno obdelanih živalskih usnjakov, tako da se je mogoče izogniti pogosto zelo dragi rekonstrukciji s pomočjo avtolognega tkiva. Vsadki so postavljeni pod ali na vrh prsne mišice. Če ima bolnik dovolj veliko koža plašč, zdravnik vstavi vsadek neposredno. Če pa koža je po operaciji pretesna, jo najprej raztegnemo z ekspanderjem. V ta namen se pod. Vstavi plastična vrečka koža, ki ga s pomočjo injekcijske igle napolnimo s fiziološko raztopino. Po nekaj mesecih se koža raztegne in vsadek je mogoče vstaviti. Rekonstrukcija dojke z vsadkom je sorazmerno enostavna in kratka operacija ter malo povzroča bolečina. Pri rekonstrukciji dojk z lastnim telesnim tkivom najprej odstranimo mišično ali maščobno tkivo iz trebuha, hrbta ali zadnjice in ta oblika kirurgije zahteva veliko izkušenj. Tu kirurg loči mišično tkivo od trebuha ali hrbta in ga premakne na v prsih steno, kjer skulpira novo dojko. V tkivu cepljenje, po drugi strani pa se tkivo popolnoma odlepi od telesa in ponovno poveže z kri plovila. Metoda, ki se uporablja zelo pogosto, je tako imenovana TRAM (Transverse Rectus Abdomis Muscle) metoda lopute, pri kateri se uporablja maščoba ali mišično tkivo iz spodnjega dela trebuha. Druga tehnika je rekonstrukcija dojk z uporabo avtolognega tkiva iz velike mišice hrbta (mišica latissimus dorsi). Poleg tega avtologna maščoba iz trebuha oz tesno se uporablja tudi za rekonstrukcijo dojk. Metoda za rekonstrukcijo dojk brez mišic je tako imenovana DIEP loputa presaditev (Globoko slabši epigastrični perforator). Za to, maščobe se vzame iz trebušne stene in po pripravi zdravnik vbrizga maščobo s pomočjo kanil. Nato je za dokončanje estetske oblike običajno potrebno nadaljnje zdravljenje. Rekonstrukcijo lahko izvedemo hkrati s kirurškim posegom tumorja (primarna rekonstrukcija) ali ob drugem času (sekundarna rekonstrukcija). V tem primeru vse potrebne terapije (na primer radioterapijo, kemoterapija, hormon terapija) je treba izpolniti. Ker se nakopičena dojka po rekonstrukciji lahko pogosto spremeni, kirurg rekonstruira bradavičke šele čez nekaj mesecev. Na ta način je mogoče zagotoviti, da se tudi rekonstruirana dojka popolnoma pozdravi. A bradavica posnema bodisi s pomočjo presadka kože bodisi z lokalno flaplastiko. Za areolo se uporablja koža, ki je bolj pigmentirana in pogosto prihaja iz notranjosti tesno. Ta postopek je razmeroma kratek in ga je mogoče izvesti tudi pod lokalna anestezija. Po rekonstrukciji dojk fizično stres izogibanju nošenju ali dvigovanju. Prav tako je priporočljivo nositi tudi poseben nedrček sporočilo dojke.

Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti

Vsadki s silikonskim gelom običajno niso škodljivi zdravje. Ker pa tveganja nikoli ni mogoče popolnoma izključiti, je treba neprestano preverjati pozidavo dojk. Vsadek je tudi tujek telesa, zato včasih pride do strjevanja, ki lahko vsadek stisne. To povzroča bolečina in lahko vodi do deformacije dojke. V tem primeru je potrebna nova operacija, med katero se stari vsadek odstrani in nadomesti z novim. Vendar pri sodobnih vsadkih nevarnost puščanja silikona ne obstaja več. Danes silikon geli niso več tekoče, ampak zelo podobne tkivu dojke. Poleg tega so zelo stabilni in imajo tudi dolgo življenjsko dobo. Vendar ne zdržijo vse življenje, ampak jih je treba po nekaj letih zamenjati. Rekonstrukcija dojk z lastnim pacientovim tkivom je bolj stresna in zamudna kot vstavljanje vsadka. Operacija traja dlje, poveča pa se tudi tveganje za krvavitev ali zaplete. Poleg tega morajo bolniki tudi pričakovati brazgotine. Glede na izbrano tehniko so lahko težave pri gibanju ali cirkulaciji. Obdobje okrevanja po rekonstrukciji z avtolognim tkivom je daljše kot pri rekonstrukciji dojke z vsadkom. Telo pa avtolognega tkiva ne zavrne, tako da ne pride do kapsularne fibroze. Poleg tega ni treba zamenjati vsadka. Rekonstrukcija dojk z avtologno maščobo (brez mišic in kože) je metoda, ki še ni popolnoma razvita in se zato redko uporablja.