Tako kot otoskopija, nosna endoskopija (rinoskopija) je eden od rutinskih pregledov, ki jih opravi ORL zdravnik. Da bi razjasnili bolezni ali celo motnje znotraj nos, rinoskopija se uporablja skoraj pri vsakem obisku ORL zdravnika.
Kaj je rinoskopija?
Nosnica endoskopija (rinoskopija) se uporablja za pregled notranjosti nos (Nosna votlina) in nazofarinksa. Nosna endoskopija (rinoskopija) se uporablja za pregled notranjosti nos (glavni Nosna votlina) in nazofarinksa. Ločimo med sprednjim delom endoskopija nosu (rhinoskopija spredaj), srednja nosna endoskopija (rhinoskopija medija) in zadnja nosna endoskopija (rinoskopija zadnja). Pri sprednji rinoskopiji zdravnik ORL uporablja tako imenovani nosni spekulum. To je vrsta kovinskih klešč z lijakom na koncu. Za sredino se uporablja tako imenovani nosni endoskop endoskopija nosu. To je prilagodljiva ali tudi toga cev z virom svetlobe, pa tudi majhno kamero na koncu. Za zadnjo nosno endoskopijo se uporabljata jeziček in kotno nazofaringealno ogledalo
Funkcija, učinek, cilji in uporaba
Skozi endoskopija nosu, ORL zdravnik dobi informacije o strukturi notranjosti nosu in o stanje od nosna sluznica. Omogoča mu tudi boljši pregled morebitnih prisotnih izločkov iz nosu. Tudi zadnja rinoskopija lahko zazna prisotnost vnetje od maksilarni sinus. ORL specialist prizna takšno vnetje s prisotnostjo gnojnega izcedka. Z nosno endoskopijo lahko zaznamo tudi morebitne novotvorbe ali malformacije v nosu (npr. Nosne polipi, tumorji). Nosna endoskopija je postopek, ki je običajno neboleč. Če obstaja vnetje v nosnem predelu ali če je bila opravljena operacija nosu, lahko zdravnik predpiše dekongestiv ali celo a lokalni anestetik sprej za nos da bi se izognili možnim bolečina. Na splošno pa je rinoskopija nizko tvegana in nizkobolečina diagnostični postopek. Endoskopijo nosu opravi zdravnik s pomočjo različnih instrumentov. Kot že ime pove, pri sprednji rinoskopiji nos gledamo od spredaj. Pri tem postopku se vhodi nosu razširijo s pomočjo nosnega zrcalca. Sprednji nosni prehodi, pa tudi celotni Nosna votlina, je tako mogoče s pomočjo vira svetlobe ali odsevnega ogledala na čelu natančno ogledati. Če pogled ovirajo skorje, kri ali celo sluz, jih nežno odstranimo z vatirano palčko ali tudi odsesamo med nosno endoskopijo. Če zdravnik ORL odkrije vnetne spremembe, nato vzame bris in da material v laboratorij. Srednjo nosno endoskopijo izvedemo s pomočjo tako imenovanega nosnega endoskopa. V tem primeru bo ORL zdravnik anestezijo nosna sluznica s posebnim pršilom. Preko ustne votline, zadnjo rinoskopijo na koncu opravimo s kotnim ogledalom. Med tem postopkom je jezik pritisnemo z lopatico. Bolnik naj diha skozi nos, če je le mogoče, da ustvari veliko razdaljo med mehko nebo in zadnjo faringealno steno ter tako olajšajo nosno endoskopijo. Za ORL zdravnika je rinoskopija pomemben pripomoček pri postavitvi diagnoze. Tako rinoskopija daje informacije o naravi in stanje notranje strani nosu in pri diagnozi maksilarnega sinusitis, je celo del osnovne diagnoze. Verjetno najpogostejša diagnoza, postavljena med rinoskopijo, je kriva nosni septum (odklonjeni septum). Poleg tega polipi, razjede sluznice, otekanje sluznica ali rakune, kopičenja pus in kri, odkrijejo se tudi tumorji ali celo tujki. Povečani adenoidi, polipi ali celo zadebeljene zadnje konhalne konce lahko diagnosticiramo z zadnjo rinoskopijo.
Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti
Nosna endoskopija (rinoskopija) na splošno nima tveganj ali neželenih učinkov. Nosna ogledala so različnih velikosti, zato lahko ORL zdravnik izbere primerno velikost za vsako nosnico. Zaradi tega je nosna endoskopija za pacienta neboleča in neškodljiva. Na splošno je zdravnik ORL zelo pozoren tudi pri širjenju špekula, tako da ne izvaja velikega pritiska na občutljivi septum nosu. Praviloma pritisk izvajamo le na precej neobčutljive nosnice. Če je prisotno vnetje, ki povzroča bolečina med pregledom bo nato ORL zdravnik uporabil a sprej za nos za rinoskopijo, ki ima anestetični učinek.
