Način delovanja | Učinek kortizona

Način delovanja

Kortizon prodre v celično steno telesne celice in se veže na ustrezen receptor za kortizon znotraj celice. Te glukokortikoidne receptorje najdemo skoraj povsod v telesu, vendar jih v večjem številu najdemo v mišicah, maščobe, koža, jetra in limfnega tkiva. Ta kompleks receptorjev zdravilnih učinkovin se seli v celično jedro, kjer se nahaja genetski material (DNA).

O kortizon kompleks se zdaj prek receptorja veže na določene dele genskega materiala, kar vpliva na nastanek številnih različnih beljakovin. Med drugim tudi te beljakovin igrajo pomembno vlogo pri razvoju vnetja ali pri imunski sistem. Zaradi tega mehanizma zaviranja proizvodnje beljakovin, po določenem času želene in tudi neželene učinke kortizon pojavijo.

Ker kortizon najprej zavira nastanek vnetnih in imunskih prenašalcev, učinek nastopi šele po najmanj 20 minutah do nekaj dni. Predvidevajo pa se tudi drugi mehanizmi delovanja kortizona, saj opazimo tudi učinke, ki nastopijo takoj. Zdi se, da kortizon deluje tudi neposredno na celične stene in na njih stabilizira.

To preprečuje iztekanje vode v tkivo, kar je na primer pomembno, če grlo oteče zaradi alergijskih reakcij ali pik žuželke ki jih povzroča tekočina v tkivu in dihalni trakt lahko ogrožena. V teh primerih se lahko kortizon uporablja kot nujno zdravilo, vendar natančni mehanizmi tega hitrega delovanja kortizona še niso dovolj raziskani. Še ena učinek kortizona se uporablja pri zdravljenju bronhialna astma.

Kortizon povzroči otekanje sluznice in s tem razširitev dihalnih poti, ki jih zoži astma. Poleg tega kortizon zmanjšuje žilavost in zavira nastanek bronhialne sluzi ter pomaga sprostiti utesnjene bronhialne mišice. Med drugim, glukokortikoidi vplivajo tudi na elektrolitik ravnovesje (mineralni kortikoidni učinek).

Ta učinek je bolj izrazit pri telesu lastnem kortizonu kot pri sintetičnem kortizonu. Kortizon zmanjšuje izločanje tekočine in s tem prihrani telesno sol, kar vodi v povečanje kri pritisk. Kalij je pomembna telesna sol, katere koncentracija v kri ne smejo biti presežene ali padle pod. Praviloma zdravljenje s kortizonom ne zahteva dodatnih dodatkov kalij vnos, vendar reden kri kalij priporočamo preglede.

Kortizon kot stresni hormon

Koncentracija kortizona v krvi sledi naravnemu dnevnemu ritmu (cirkadiani ritem) in se zato spreminja ob različnih časih podnevi in ​​ponoči. V povprečju se koncentracija kortizona v krvi poveča okrog treh ur zjutraj. Rastni hormon HGH (človeški rastni hormon), ki je vključen v procese nočnega okrevanja, nadomesti kortizon.

Nastanek kortizona nadzira tako imenovana notranja ura. Kortizon pripravlja telo na prebujanje zgodaj zjutraj. Med petimi in osmimi urami zjutraj raven kortizona doseže svoje najvišje vrednosti, nato pa spet nenehno pada.

Povišane ravni kortizona lahko merimo med stresom, hipoglikemija ali celo med nosečnost. Kortizon ščiti telo pred negativnimi posledicami hudega stresa in ga prilagaja trenutnim okoljskim razmeram. Na primer, dvigne krvni sladkor ravni in s tem zagotavlja energijo ter sodeluje pri krčenju krvi plovila v telesu in ima tako a krvni tlak-povečan učinek.

Povečana koncentracija kortizona v krvi spodbudi telo k znojenju in upočasni prebavo (saj se več krvi usmeri v mišice). Kortizon kot tako imenovani "stresni hormon" lahko vpliva tudi na centralno živčni sistem, kjer ima lahko s stimulacijo evforičen (sproži občutek sreče) ali disforičen (slabe volje, razdražljiv, spreminja razpoloženje). Kortizon spada v skupino glukokortikoidi.

Te snovi pomagajo telesu, da ima v stresnih situacijah (pa tudi v fazah lakote med obroki) dovolj hranil in gradbenih snovi. Kortizon vpliva na tako imenovani katabolični metabolizem, kar pomeni, da mobilizira vire, shranjene v telesu. Na primer, kortizon spodbuja proizvodnjo krvni sladkor v jetra (glukoneogeneza) in spodbuja mobilizacijo maščob iz maščobnih celic (lipoliza).

Kortizon tudi spodbuja glukagon sprostiti. Glukagon je tako imenovani antagonist hormona insulina. Glukagon je izpuščen iz trebušna slinavka v kri po obroku, bogatem z beljakovinami, ali ko krvni sladkor raven pade in povzroči zvišanje krvnega sladkorja.

S spodbujanjem delovanja glukagona kortizon povzroči tudi zvišanje ravni sladkorja v krvi. Poleg tega ima kortizon tudi neposreden zaviralni učinek na celični vnos sladkorja, kar povzroči zvišanje ravni sladkorja v krvi in ​​zaviranje sproščanja insulina. insulin potem ne more več znižati ravni sladkorja v krvi.

Ker lahko kortizon poveča raven sladkorja v krvi, lahko zdravljenje s kortizonom spodbudi presnovno stanje pri sladkorni bolezni z visokimi koncentracijami sladkorja v krvi. Andrenogenitalni sindrom je dedna presnovna motnja, pri kateri pride do motenj v proizvodnji hormonov v skorji nadledvične žleze in se kaže z maskulinizacijo pri dekletih ali prezgodnjim spolnim razvojem pri dečkih in motnjami soli ravnovesje z izgubo tekočine. Pri andrenogenitalnem sindromu je moteno tvorjenje kortizona in aldosterona (hormona žeje).

Zaradi pomanjkanja kortizona je osrednji nadzorni sistem v možganov (hipotalamus in hipofiza) poskuša spodbuditi nadledvična žleza kompenzacijsko s povečanjem sproščanja kortikotropina v hipofizi. Kortikotropin stimulira nadledvično skorjo, da jo proizvaja hormoni. To na koncu vodi do popolne izčrpanosti tvorbe kortizona v skorji nadledvične žleze. Dajanje kortizona z zdravili odpravlja pomanjkanje kortizona v krvi hipofiza preneha proizvajati kortikotropin, skorja nadledvične žleze si opomore in simptomi, ki jih povzroča pomanjkanje kortizona, izginejo.