Učinek smejalnega plina | Smejalni plin

Učinek smejalnega plina

V nasprotju s številnimi drugimi anestetiki, učinek dušikovega oksida je danes razmeroma dobro raziskan. Pri vdihavanju plina vitamin B12 v telesu oksidira. Vitamin B12 (predstavnik skupine kobalaminov) je koencim proizvodnje metionina (aminokisline).

Zaradi zaviranja vitamina B12 metionin v telesu določenega časa ne more nastajati, zato v telesu ne morejo več nastajati pomembne beljakovinske komponente. Ti gradniki beljakovin imajo tudi podporno vlogo pri prenosu bolečina in zavesti. Inhibicija vitamina B12, metionina in gradnikov beljakovin med drugim zmanjšuje zavest in občutek bolečina.

Ta učinek traja, dokler se plin vdihuje. Po sprostitvi plinske mešanice se presnovni procesi v telesu v nekaj minutah obnovijo in zavest in bolečina vrnitev. Natančen mehanizem delovanja dušikovega oksida ni znan.

Vendar se domneva, da učinek temelji na inhibiciji snovi, ki vzbujajo prenašanje. Glutamat je tu še posebej pomemben kot sporočilna snov nekaterih receptorjev. Sprejemniki so nekakšna stikalna točka in preusmerjajo signale selitvenih snovi. Zaviranje teh receptorjev verjetno povzroči hipnotični učinek dušikovega oksida.

Neželeni učinek smeha

Smejalni plin je anestetik z razmeroma malo neželenimi učinki. Zaradi tega se je v preteklosti pogosto uporabljal. Kot vsak anestetik pa ima tudi ta nekatera tveganja in neželene učinke, ki so redki, vendar jih je treba upoštevati.

Bolniki se lahko nekaj ur po nanosu dušikovega oksida počutijo omotične. Vožnja ali odgovorne dejavnosti se zato ne smejo izvajati na dan postopka. Neželeni učinki lahko vključujejo glavoboli, slabost in bruhanje še nekaj dni po posegu.

Pomembno je tudi vnaprej razjasniti zdravljenje z dušikovim oksidom, ali obstajajo alergije na to vrsto anestetika. Neposredno po uporabi smeh plin, omotica, omotičnost, lahko pa tudi kratkotrajna evforija. Če je plinska mešanica prevelika, se pojavijo dolgotrajni nevrološki simptomi, kot so nevrološke okvare, paraliza, govorne motnje, se lahko pojavijo motnje hoje.

Preveliki odmerki se v medicini praktično ne pojavijo. Nevarnost prevelikega odmerjanja najdemo predvsem na področju zdravil, kjer dušikov oksid vdihujemo v velikih odmerkih zaradi njegovega pomirjevalnega in hkrati včasih opojnega učinka. V primeru sistematičnega in rednega prevelikega odmerjanja so opazili nepopravljivo škodo, kot npr možganov premajhno oskrbo s trajnimi nevrološkimi poškodbami.