Epirubicin je široko uporabljena organska snov, ki se v glavnem uporablja kot hidroklorid kemoterapija za zdravljenje rak. Pripravki, ki vsebujejo epirubicin so v osnovi strupeni in se zato imenujejo citostatični droge. Glavne uporabe epirubicin vključujejo zdravljenje raka dojk, želodec raka in napredovalega raka na koža, tetive, mišice ali vezi.
Kaj je epirubicin?
Farmakološko sredstvo epirubicin se uporablja v humani medicini za zdravljenje različnih vrst raka. Snov je bistveni del kemoterapija za dajanje raka dojk, želodec rak in napredovali mišični rak, tetive, vezi ali koža. Epirubicin se običajno daje v obliki hidroklorida in je sestavni del mnogih citostatikov droge. Citostatik je bistveno strupena snov, ki se uporablja kot zdravilo za zdravljenje rak zaradi močnih učinkov. Epirubicin ima kemično molekulsko formulo C 27 - H 29 - N - O 11. Vendar pa je hidrokloridna oblika, ki se uporablja v pripravkih za terapija je opisan z molekulsko formulo C 27 - H 29 - N - O 11 - H - Cl. Epirubicin zavira delitev celic in tvorbo genskega materiala rak celic. Prav tako preprečuje nastanek nukleinska kislina. Ker se epirubicin daje za izvedbo kemoterapija, daje se intravensko v obliki raztopine za infundiranje. Namen zdravljenja je lahko kurativni (ozdraviti) ali zgolj paliativni (za lajšanje simptomov), odvisno od resnosti raka.
Farmakološko delovanje
Epirubicin je eden od citostatikov droge. Tako je snov sama po sebi zelo strupena. Oblika hidroklorida, uporabljena v terapija zavira RNA in DNA polimerazo z nekovalentno vezavo na DNA. Zaradi te nekovalentne vezave pride do popolne odpovedi sinteze DNA in RNA, ki sčasoma povzroči apoptozo rakavih celic. Za apoptozo se razume, da je nadzorovana celična smrt, ki jo vodi gen izražanja in ne povzroča vnetnega odziva. Epirubicin tako ubija rakave celice in jim preprečuje širjenje ali širjenje raka. Medicinske študije so pokazale, da zdravilo hitro prodre v rakave celice in se koncentrira okoli jedra. Zato je epirubicin učinkovit proti številnim različnim oblikam raka. Tej vključujejo želodec raka dojke in raka dojke koža, mišice, vezi, tetive in bronhijev. Za boj se lahko daje tudi epirubicin rak mehurja.
Medicinska uporaba in uporaba
Zaradi zelo toksičnega učinka na celice je epirubicin glavna učinkovita sestavina mnogih citostatična zdravila. Pripravke, ki vsebujejo snov, zato dajemo za učinkovit boj proti različnim oblikam raka. To dosežemo s celovito kemoterapijo, ki jo lahko vodimo s kurativnimi ali paliativnimi premisleki. Tu se epirubicin daje intravensko kot nalezljiva raztopina pod stalnim zdravniškim nadzorom, da se posebej uničijo rakave celice. Za zdravljenje rak mehurja, zdravilno učinkovino lahko dajemo tudi neposredno v sečni mehur, da omogočimo natančen nadzor terapija. Zaradi toksičnih učinkov in predvidene uporabe kot kemoterapije epirubicin dajejo samo zdravstveni delavci. Bolniki snovi ne morejo kupiti in uporabljati sami v lekarnah.
Tveganja in neželeni učinki
Zaradi bistveno toksičnega učinka na celice terapija z epirubicinom povzroča hude neželene učinke. To je značilno za citostatična zdravila, saj lahko poleg ciljanih rakavih celic vplivajo tudi na druge celice, kar povzroči močno oslabitev [[[imunski sistem]]. Najpogostejši neželeni učinki so hudi izpadanje las in prebavne težave. Ti se ponavadi kažejo kot slabost, bruhanje, driska, želodec krči, vztrajen izguba apetitain bolečine v trebuhu. Tudi kožne reakcije, kot so srbenje, pordelost ali izpuščaji različnih stopenj, niso redke. Bolniki, zdravljeni z citostatična zdravila kot je epirubicin, poročajo tudi o močnem občutku utrujenost kot tudi splošna brezvoljnost in šibkost. Poleg tega lahko zdravljenje sproži tudi bolezen srčne mišice (miokarda), ki je
odgovoren za mehanski in elektrofiziološki funkcionalni nadzor sistema srce. Strokovnjaki nato to imenujejo kardiomiopatijo. Pogosti neželeni učinki epirubicina vključujejo tudi razvoj anemija, Pa tudi kostni mozeg depresija in razvoj nevtropenije oz trombocitopenijo.
