Forenzična psihiatrija je subspecialnost in posebnost psihiatrije in psihoterapija. Forenzično psihiatrijo javnost zazna predvsem prek državnih terapevtskih ustanov Maßregelvollzugs za duševne bolnike, ki obstajajo v vseh nemških državah. Namestitev v forenzični objekt se zgodi po kaznivem dejanju na zahtevo državnega tožilstva s sklepom sodišča.
Kaj je sodna psihiatrija?
Forenzična psihiatrija je posebna posebnost splošne psihiatrije. Oskrbo in oceno duševno bolnih storilcev zagotavljajo posebej usposobljeni forenzični psihiatri. Forenzična psihiatrija, sodna psihologija ali sodna medicina psihoterapija, na kratko imenovano tudi forenzika, je posebna podspecialnost splošne psihiatrije, oskrbo in ocenjevanje duševno bolnih storilcev izvajajo posebej usposobljeni forenzični psihiatri. Podspecialnost forenzične psihiatrije je posebno zdravstveno usposabljanje a psihiater ki je že zaključil svoje usposabljanje. Vendar pa forenzična psihiatrija ni posebnost. Forenzična psihiatrija se ukvarja predvsem z oceno kaznivih dejanj, pomembnih za kazensko pravo, pa tudi terapija duševno bolnih storilcev kaznivih dejanj. Bolniki, ki so storili ustrezne prekrške pod vplivom droge ali zdravila ocenjujejo in zdravijo tudi forenzični psihiatri. Če je sestavljeno forenzično psihiatrično poročilo, gre predvsem za oceno tako imenovane sposobnosti nadzora ali nezmožnosti nadzora med izvršitvijo kaznivega dejanja. Kršitelji zakonov, za katere je med oceno mogoče dokazati, da so delno krivi, se lahko v ambulante ali v bolnišnico namestijo tudi v tako imenovani "Maßregelvollzug" forenzične bolnišnice. Namestitev se lahko izvede tudi prisilno proti volji prestopnika po sodni odredbi.
Zdravljenja in terapije
Spekter zdravljenja sodne psihiatrije je strogo usmerjen v pravni okvir. V skladu s § 126a Kazenskega zakonika naj bi storilec kaznivega dejanja storil kaznivo dejanje pod vplivom droge ali v okviru duševne motnje se lahko pridrži v forenzičnem priporu do začetka sojenja. § 63. člen nemškega kazenskega zakonika ureja namestitev duševno bolnih oseb v forenzično psihiatrično enoto, če je bilo storjeno kaznivo dejanje. V tem primeru sodno psihiatrična terapija ni mogoče prekiniti. § 64. člen nemškega kazenskega zakonika zajema paciente, ki so storili kaznivo dejanje pod vplivom droge; zakon ne razlikuje glede vrste droge. Vodilno načelo zdravljenja je terapija Namesto kazen, vendar to vedno predpostavlja, da se storilec strinja s terapijo. Če odvisnik noče opraviti forenzične terapije, je namestitev po 64. oddelku v obliki kazenskega pridržanja. Odstavek o preventivnem pridržanju, odstavek 66, ima pomembno vlogo tudi na področju forenzike, ki jo je mogoče odrediti na glavni obravnavi, če je resnost krivde še posebej resna ali če so bila že večkrat storjena posebno huda kazniva dejanja. Po razsodbi vrhovnega sodišča Zveznega ustavnega sodišča je treba preventivni pripor vedno odrediti na glavni obravnavi. Tako imenovano naknadno preventivno pridržanje ni več mogoče. Storilci, ki so nameščeni v Maßregelvollzug, so svoja dejanja storili bodisi pod vplivom mamil bodisi v okviru psihiatrične bolezni. Forenzična psihiatrija zato med drugim obravnava in preiskuje bolnike, ki trpijo zaradi politoksikomanije ali odvisnosti od heroin, kokain, alkohol or amfetamin. Prav tako lahko vse znane osebnostne motnje ali shizofrenije vodi storiti kaznivo dejanje v stanju zmanjšane krivde. Klinične slike, ki jih v forenzični psihiatriji pogosto obravnavajo, vključujejo paranoike shizofrenija, hebefrenija, shizofrenija simplex in tako imenovana katatonska shizofrenija. Osebnostne motnje, pomembne za sodno psihiatrijo, vključujejo disocialne, shizotipske, mejne ali kombinirane motnje.
Metode diagnoze in pregleda
Za diagnozo, terapijo in ocenjevanje sodnih psihiatričnih bolnikov so na voljo preizkušene metode, ki se uporabljajo tudi v splošni psihiatriji. Čeprav je terapevtski vidik pri forenziki ključnega pomena, je varnostni vidik najpomembnejši. Zaposleni v forenzični psihiatriji so vedno opremljeni z osebnim sistemom za klic v sili PNA, ki ga je treba nositi na telesu. V nujnih primerih lahko negovalno osebje s sosednjih oddelkov tako hitro pomaga. Številni oddelki za forenzično psihiatrijo imajo tudi svojo varnostno službo. Značilen je tudi nadzor nad oddelki, dvorišči ali drugimi območji s centralno kamero. Posebej nevarne bolnike kamera stalno spremlja tudi v njihovih sobah. Da bi lahko negovalno osebje lahko uspešno izvajalo terapijo, si vedno prizadeva vzpostaviti zaupanje pri pacientih, da je terapija sploh mogoča. Zablode ali psihoze zapornikov v forenziki se zelo pogosto zdravijo psihotropna zdravila, ki jih je treba jemati večkrat na dan pod nadzorom negovalnega osebja. Ločene generacije in spremembe psihotropna zdravila so že razviti za ciljno terapijo duševno bolnih storilcev. To so vedno pripravki na recept, ki jih lahko lekarne izdajo le pod določenimi pogoji in v skladu s posebnimi zdravniškimi smernicami. Različne oblike psihoterapija igrajo pomembno vlogo tudi v vsakdanjiku forenzičnih oddelkov. Preverjeni psihoterapevtski modeli v forenziki vključujejo Delovna terapija, milje terapija in sodelovanje pacientov v skupinah za socialne veščine. Forenzični psihiatri pogosto uporabljajo psihoedukacija kot metoda raziskovanja, da bi razumeli storilčevo ozadje in življenjepis ter poglobljeno psihologijo raziskali izvor kaznivega dejanja. Ta psihoterapevtski postopek se razume kot diagnoza in terapija hkrati in obsega vsaj 15 sej. Glede na klinično sliko in dolžino bolnikovega bivanja, običajno nekaj let ali vse življenje, psihoedukacija lahko tudi kot spremljevalni ukrep skozi celotno obdobje zapora.
