Sopomenke
- Reproduktivno zdravilo
- In vitro oploditev
Predstavitev
Če vsi terapevtski poskusi inducirajo nosečnost niso uspeli (glej: Neizpolnjena želja po otrocih), se uporabljajo postopki reproduktivne medicine, imenovani tudi umetna oploditev.
Homologno osemenjevanje
Ta postopek umetne oploditve se uporablja za nekatere sperme povezani vzroki za moškega neplodnost (glej zgoraj). Sem spadajo nezadosten volumen ejakulata (parvisemija) sperme koncentracija v ejakulatu (oligozoospermija) in nenormalna gibljivost semenčic (astenozoospermija). The sperme partnerja prevažajo neposredno v žensko maternice.
Od ženske materničnega vratu se obide kot možna ovira za prehod, ta postopek se uporablja tudi v primerih materničnega vratu neplodnost (glej zgoraj). Spermo se lahko uporablja neposredno po pripravi ali dlje časa zamrzne. Če je moški pred operacijo ali obsevanjem genitalij, npr. V okviru a rak delovanje (npr prostate rak), par lahko spermo vnaprej ohrani tako, da jo zamrzne.
Heterologna oploditev
Pri tej umetni osemenitvi v nasprotju s homologno oploditvijo sperma prihaja iz neznanega darovalca. Uporablja se, kadar kakovost ali količina sperme partnerja ne zadostuje za homologno osemenjevanje.
In vitro oploditev (IVF)
V prevodu se ta postopek imenuje »oploditev v epruveti«, saj v nasprotju z oploditvijo in vitro oploditev poteka zunaj maternice. Postopek običajno vključuje štiri korake:
- Prvi korak je hormonska stimulacija jajčnika. Hormon GnRH, ki deluje na hipofiza (hipofiza), povzroči sinhrono zorenje jajčnih celic v njihovi ovojnici (foliklu) v jajčniku.
- Poleg tega pa še hormon v (folikle stimulirajoči hormon), ki spodbuja zorenje foliklov.
Če ultrazvok kontrola pokaže zadostno velikost foliklov, ovulacija sproži hormon HCG (človeški horionski gonadotropin). Če ženska zavrne predhodno hormonsko zdravljenje, lahko ta korak izpustite. Vendar obstaja tveganje, da v naslednjem koraku ne dobimo dovolj zrelih jajčnih celic, kar bi lahko hitro zmanjšalo stopnjo uspešnosti.
- Naslednji korak je folikul punkcija.
Vsebina več foliklov, tj. Jajčnih celic, sesa laparoskopijo ali vaginalno pod ultrazvok vodenje.
- Zadnji korak je gojenje in vitro. Pripravljena moška sperma se doda v jajčeca v gojišču. Po približno 17 urah se opravi mikroskopski pregled, da se ugotovi, ali je v gojišču prišlo do oploditve.
Nato se največ tri oplojena jajčeca razvijejo v zarodke in prenesejo v ženske maternice po nadaljnjih dveh dneh. Preostala oplojena jajčeca lahko zamrznemo in uporabimo v drugem poskusu. Po premestitvi dobi ženska a nosečnost-vzdrževalni hormon (HCG oz progesteron) za pomoč zarodkov vsadek v maternice.
Umetno osemenjevanje se uporablja, kadar pogoji za osemenjevanje (glej zgoraj) niso zadostni ali so predhodne osemenitve bile neuspešne.
Na moški strani je to spet primer z okvarami sperme, na ženski pa, če se prepreči srečanje semenčic in jajčnih celic, npr. Z anatomskimi ovirami ali adhezijami jajcevodne cevi. Glede na starost bolnika nosečnost je s tem postopkom mogoče doseči pri vsaki deseti do vsaki četrti ženski. Kot pri vseh hormonskih stimulacijah jajčnikov tudi tu obstaja tveganje za sindrom hiperstimulacije (glejte spodaj).
V tem postopku umetne oploditve sta prva dva koraka (hormonska stimulacija jajčnika, folikla punkcija) so enaki tistim iz IVF. V zadnjem koraku pa posamezna sperma od partnerja, ki jo lahko dobite neposredno pri testisi or epididimis, vnesemo neposredno v žensko jajčece s stekleno pipeto. Zato je postopek primeren tudi v primerih hude okvare moške sperme ali ejakulata, zaradi katerih so bile vse druge metode reproduktivne medicine neuspešne, kamor spada tudi popolna odsotnost sperme v ejakulatu (azoospermija) ali motnje ejakulacije.
