Ko med inšpekcijskim pregledom živil najdemo ostanke več pesticidov, se to običajno imenuje več ostankov. Če človek sliši ta izraz, mnogi mislijo, da v kmetijstvu s škropilnimi sredstvi ravnajo nepremišljeno.
V zvezi s tem je treba reči, da zaščita pridelka se je v zadnjih desetletjih temeljito spremenil. V preteklosti so se v glavnem uporabljale učinkovine širokega spektra, ki so bile učinkovite proti vsem organizmom. Danes škodljivce zatiramo ciljno in selektivno, uporabljena sredstva pa so običajno nežna do koristnih organizmov. Včasih je potrebna uporaba več učinkovin. Analiza ostankov se lahko uporablja za odkrivanje ostankov teh aktivnih snovi. Izboljšave v analizi ostankov omogočajo določitev veliko večjega števila snovi pri najnižjih koncentracijah.
Glede na rezultate nacionalnega poročila o ostankih pesticidov za leto 2004 je približno šestdeset odstotkov živil kontaminiranih z ostanki pesticidov. Vendar so bile zakonsko določene meje presežene le v približno sedmih odstotkih vzorcev.
Vrednost uporabnosti
Za potrošnike je uporabna vrednost živilskega izdelka izražena predvsem v obliki cene, roka uporabnosti in predelave. Posamezne potrebe potrošnikov se glede tega močno razlikujejo. Obstaja pa splošen trend, da kupujemo čim cenejšo hrano, ki ima dolgo življenjsko dobo in jo je enostavno obdelati.
Nemško prebivalstvo v povprečju za hrano in pijačo zapravi slabih 14% razpoložljivega dohodka. V petdesetih letih je bila ta številka še vedno skoraj polovica. To je predvsem posledica povečanja dohodkov s sorazmerno nizkim zvišanjem cen hrane.
Raziskava okoli 14,000 odraslih zahodnoevropskih Evropejcev, ki jo je izvedel Inštitut za evropske študije o hrani (IEFS), je pokazala, da so pri večini proizvodi z nizkimi cenami glavni dejavnik pri nakupu. Poleg tega marsikdo noče izgubljati časa priprava hrane doma.
Tako imenovana priročna hrana ustreza tem potrebam. Iz zamrzovalnika ali pločevinke so, kot že ime pove, priročna živila v hipu že pripravljena, začinjena in na mizi. V zadnjih desetletjih so priročna živila doživela pravi razcvet. Brez njih si nemogoče predstavljati nemška gospodinjstva.
So pripravljeni obroki nezdravi?
Vsesplošno trditi, da so te jedi nezdrave in neuravnotežene, je s prehranskega vidika neprimerno, ker je ponudba današnjih izdelkov zelo široka in se zato prehranska kakovost ponudbe zelo razlikuje. Pripravljeni obroki so v različnih sestavah in fazah obdelave. Na primer manj predelana, zamrznjena živila (npr. Zelenjava, sadje, zelišča) so dobra in prihranijo čas alternativa svežim živilom v smislu vitamin ohranjanje in kakovost.
Konzervansi običajno niso potrebni za ohranitev. Po drugi strani močno predelana priročna živila običajno vsebujejo številne dodatke. Ti so običajno potrebni za doseganje določenih lastnosti izdelka (npr. ključi, rok uporabnosti itd.). Vendar to še ne pomeni, da gre kot za nezdravo hrano samo po sebi, ker je dodajanje dodatkov strogo zakonsko urejeno in se lahko izvaja samo nadzorovano.
Veliko bolj pomembna je sestava pripravljenih jedi. Oglejte si hranilne vrednosti na porcijo: poln obrok naj vsebuje največ 600 do 800 kcal, vsebnost maščob pa ne sme presegati 40% celotne energije. Glavni del pripravljenih jedi naj bo zelenjava, sadje, testenine, riž ali krompir. Zato bodite pozorni na seznam sestavin: sestavine so količinsko naštete v padajočem vrstnem redu, torej je na prvem mestu hrana, ki predstavlja največji delež.
