Nujna inkontinenca | Urinska inkontinenca

Nujna inkontinenca

Nujna inkontinenca (imenovana tudi urgentna inkontinenca) je nenadna, nehotena potreba po uriniranju ki ga je težko zadržati in zato nehote vodi do uhajanja urina. The nujna inkontinenca povzroča motorična ali senzorična komponenta, obstajajo tudi mešane oblike. Motor nujna inkontinenca je posledica hiperaktivnosti mišice, ki izprazni mehurja - mišica detrusor vesicae.

Ta mišica se v nemščini imenuje tudi "izkašljevanje urina" in krči mišice v mehurja. Krčenje mehurja vedno povzroči zmanjšanje prostornine in s tem odtok urina iz mehurja v sečnica. Tlak je tako visok, da tudi če medeničnega dna mišice so nedotaknjene, urina ne morejo več zadrževati - urin se odvaja.

Na to hiperaktivnost mišic stene mehurja ni mogoče namerno vplivati ​​in jo verjetno najbolj slikovito opišemo kot „trzanje mišic“Ali„ mišični krč “. V skladu s tem se tako imenovani spazmolitiki - torej spazmolitična zdravila - dajejo terapevtsko, kar lahko učinkovito preprečuje hiperaktivnost mišic stene mehurja. Vendar se učinek teh spazmolitikov žal kupuje tudi s številnimi stranskimi učinki, na primer suhim usta, palpitacije in glavkom.

Ti neželeni učinki se lahko pojavijo, ne pa tudi nujno inkontinenco lahko sproži tudi njegova senzorična komponenta: mišice mehurja same po sebi niso preobčutljive, temveč vodilne živčne poti. "Preklopni center", ki ukaže, da se mišice mehurja izpraznijo, je v tej obliki preobčutljiv urinska inkontinenca. Prepogosto pošlje preveč impulzov.

Ker se mišice ne morejo odločiti, ali je nenehno krčenje (in s tem izpraznitev mehurja) res smiselno, odkrito sledijo ukazom preobčutljivega nadzornega centra in se krčijo. V nasprotju z gibalnim nagonom inkontinenco, za to ni kriva hiperaktivnost mišic mehurja, temveč preobčutljivost koordinacijskega nadzornega centra. Na koncu je rezultat enak in za pacienta razmeroma nepomemben, vendar je za lečečega zdravnika pomembno vedeti natančen vzrok nagona inkontinenco.

V terapiji z zdravili ni nobene razlike. Sredstva prve izbire so tudi spazmolitiki. Če so neželeni učinki premočni ali če iz drugih razlogov ni mogoče jemati spazmolitikov, lahko v drugi fazi opravimo tudi injekcijo botulinskega toksina (trgovsko ime Botox, BTX) v mišice mehurja.

Botox zavira nevronski prenos med živčnimi in mišičnimi celicami ter vodi do popuščanja mišic. Zato se pogosto uporablja med kozmetična kirurgija za boj proti gubam. Razrahljanje mišic mehurja zmanjša trajno krčenje mehurja in izboljša urinska inkontinenca. Vendar je tu pomembno najti pravi odmerek botoksa, saj premajhna uporaba ne bo imela učinka, previsok odmerek pa lahko privede do zastajanje urina. Vsekakor je treba aplikacijo ponoviti po 2-6 mesecih, saj se botox počasi razgradi in s tem izgubi učinek.