Predstavitev
Vedenjska terapija je pomemben del t.i psihoterapija in se pogosto uporablja v psihologiji za pomoč pacientu pri njegovem zdravljenju duševna bolezen. Odločilno pri tem je, da ne psiholog oz psihiater sam pomaga bolniku, vendar pacienta vodi, da si pomaga sam. To se pogosto imenuje "pomoč za samopomoč", saj se bolnik na več sejah s terapevtom nauči, kako spremeniti svoje vedenje in si tako pomagati in ozdraviti sebe.
Na splošno vedenjska terapija predvideva, da je vsaka oseba podvržena pogojevanju. To pomeni naslednje: Če je pacient le dovolj pogosto slišal, da se vsakič, ko mama opazi pajka, zgrabi panika in začne kričati, potem pacient tudi meni, da je pajek nekaj strašnega, čeprav pajkov samo po sebi ni treba strašiti. Od naučenega strahu pred pajki lahko pacient celo razvije pajkovo fobijo, tj. Panični strah pred pajki.
To lahko odpravimo s pomočjo vedenjske terapije, pri kateri se pacient nauči spoprijeti s strahom in ga premagati z analizo in oceno lastnega vedenja ter ga po potrebi spremeniti. Pomembno je, da vsak bolnik na primer razvije svojo strategijo za obvladovanje določenega strahu. To je najpomembnejša osnovna značilnost vedenjske terapije.
Pri vedenjski terapiji gre torej predvsem za to, da se bolniku dajo različne možnosti, kako se izvleči iz neprijetne situacije ali zatiralske situacije. Vedenjska terapija je na splošno primerna za različne skupine bolnikov. Po eni strani pacienti s anksiozne motnje imajo lahko koristi od vedenjske terapije, druge psihološke motnje, kot je odvisnost, depresija, izgorelost ali osebnostne motnje lahko zdravimo tudi s pomočjo vedenjske terapije. Vedenjska terapija poleg zdravljenja z zdravili pogosto predstavlja trdno osnovno zdravljenje, čeprav bodo morda potrebne dodatne skupinske seje ali druge oblike terapije, odvisno od bolnika in potreb.
