Toga določitev amputacija višina s tako imenovanimi amputacijskimi shemami z razdelitvijo na dragocene, nujne in obstruktivne odseke okončin, ki je bila izvedena v preteklosti, je zdaj zastarela in jo je treba zavrniti. Z različnimi amputacija višine in oblike, upoštevati je treba, v kolikšni meri je preostali ud sposoben nositi težo in je primeren za prejemanje proteze.
Amputacija roke, komolca in rame
Na zgornji okončini, amputacija preko ramenski pas, tj. med ramensko rezilo (lopatica) in v prsih (prsni koš), je najvišja točka možne odstranitve. Tu je navadno vzrok maligni tumor, ki povzroča precejšnjo kozmetično in funkcionalno škodo. Posledice disartikulacije rame, tj. Amputacije nadlakti iz ramenski sklep, so podobni.
V primeru amputacije nadlahtnica, paziti je treba, da ostane dovolj prostora za umetni komolčni sklep. Disartikulacija (amputacija) v komolčni sklep je težko, saj štrleči deli kosti lahko povzročijo boleče točke pritiska v gredi proteze. Roke so sposobne zapletenih gibalnih gibov in so izjemno pomembne za vsakdanje življenje in delo, tako da amputacija vodi do znatne okvare. V predelu rok je poleg elastičnosti treba upoštevati še preostalo dolžino okončin, občutljivost, gibljivost sklepov in možne oblike prijemanja. Tudi izguba palca otežuje postopke prijemanja.
Amputacijska noga, stopalo, spodnja noga
Na področju spodnje okončine se oblika obremenitve naravno razlikuje od zgornje. V primeru metatarzalna in tarzal pri amputaciji je treba paziti, da se za pokrivanje štrca uporabijo še posebej močna koža podplata in spodnja maščobna plast ter kratke upogibne mišice stopala in da so brazgotine na raztezanje strani, torej na zadnji strani stopala, zunaj območja stresa, saj se v nasprotnem primeru lahko razvijejo boleče točke pritiska. V diabetično stopalo sindrom s nekroza (gangrena) Ali diabetična mikroangiopatija (bolezen manjših plovila) se opravijo amputacije obmejnega območja, ki jih je mogoče razmejiti po anatomsko določenih črtah na metatarzusu.
V primeru amputacij spodnjega noga, običajno lahko zadržimo celotno golenico (golenico) in fibulo ter ločimo tik nad gleženj sklep (amputacija sime), vendar je ta preostali ud težko protetično zdraviti in ne more vedno nositi teže brez omejitev. V nasprotju s tem se amputacija pogosteje izvaja na območju med zgornjo tretjino spodnje noga in srednja tretjina spodnji del noge. Preostali ud lahko zdravimo z mioplastiko, torej so mišice, ki delujejo kot antagonisti, povezane na koncu kosti.
Vendar pa lahko tudi mišični kožni zavihek, prepognjen od zadnjega (hrbtnega) do sprednjega (trebušnega) dela, oskrbi preostali ud. Disartikulacija kolenski sklep, ki je bila prej zavrnjena zaradi redke pokritosti okončin brez mišic, se zdaj vedno pogosteje izvaja pri bolnikih s PAVK (okluzivna bolezen perifernih arterij). To je zato, ker so prednosti ravno v dolžini preostale okončine (ročica ročice) in trdnosti (ohranjene tesno mišice).
Pri vaskularnih bolnikih je višina amputacije odvisna od kri oskrbo mišic. Zato je možno, da a tesno Morda bo treba opraviti tudi amputacijo. Optimalna višina za to je na sredini tesno kosti.
Kostni panj je treba znatno skrajšati glede na kožni plašč, tako da lahko nasprotne (antagonistične) mišice zašijemo čez stegno (stegnenico). Pri tej tako imenovani mioplastiki je treba mišice najprej pritrditi na kost (miodeza), nato pa jih je mogoče šivati skupaj. To ohranja dobro mišično napetost in aktivnost ter zagotavlja dobro oblazinjenje.
Nevarnost nevrombioloških tvorb je zlasti prisotna v živcu, ki oskrbuje stegno (Išijatičan živca), ki jo je zato treba preprečiti (povezati) daleč nad mestom amputacije. A kolčni sklep disartikulacija je veliko težji postopek z veliko rano na mehkih tkivih in visoko smrtnostjo (smrt bolnika). Izvajati ga je treba le v primeru najhujših okužb ali tumorjev.
