Vnetja
Ko so mehurčki odprti ali odprti, so nagnjeni k vnetjem. Zaradi majhnih poškodb nečistoče in patogeni prodrejo v kožne plasti. Tkivo reagira z vnetjem, več tekočine uhaja, vnetne celice prihajajo, območje je bolje oskrbljeno kri in postane bolj občutljiv na bolečina.
Pretisni omoti se lahko zdaj tudi napolnijo pus, boli in se zdi močno pordelo. Onesnažene pretisne omote je treba temeljito očistiti z razkužilnimi raztopinami. Potem čisto obliž treba preprečiti nadaljnjo kontaminacijo. Zgornje plasti kože nikoli ne odstranite. Če so mehurji še posebej boleči, se ne zacelijo ali zacelijo slabo in je roka močno pordela in ogreta, se je treba posvetovati z zdravnikom.
trajanje
Kako dolgo trajajo pretisni omoti na roki, je odvisno predvsem od tega, ali je prizadeto območje v procesu zdravljenja pod stresom. Nezapleteni pretisni omoti na manj obremenjenih predelih se lahko pozdravijo v enem tednu. Po celjenju običajno nastane porožena plast, ki ščiti pred stresom v prihodnosti.
Diagnoza
Tip videza kože je v glavnem odvisen od videza in drugih simptomov mehurji na roki. Zahteva tudi podroben pogovor med zdravnikom in zadevno osebo. V primeru mehanskih vzrokov se mehurji običajno pojavijo na obremenjenih predelih, na primer na dlaneh.
Bolnika je treba vprašati o kakršnih koli nenavadno velikih obremenitvah rok v preteklosti, na primer o vrtnarjenju ali športu, ki so morda posebej obremenjevali roke. Roke se pri vadbi zdijo vse bolj pordele in boleče, kasneje pa nastane mehur kot izraz trenja. Če poleg majhnih, pordelih mehurjev in občutljivih razpok na rokah bolnik opiše močno srbenje in pogost stik s kemikalijami, diagnozo roke ekcem je očitno.
Vzrok
Vzroki za nastanek pretisnega omota na roki so različni. Za diagnozo je najpomembnejši pogovor med zdravnikom in bolnikom ter videz mehurja. Prav tako je pomembno, da zdravnik ve, kakšne druge simptome ima oseba.
Možni vzroki so lahko:
- Mehurji avtoimunskih bolezni: te običajno prizadenejo celo telo
- Mehanski ali kemični dražljaji: tu so prizadete le roke. Še posebej pri športih, ki močno obremenjujejo roke, kot npr trening z utežmi, plezalna in aparaturna gimnastika, mehurji na roki so izraz mehanskih obremenitev. Tudi nenavajeno vrtnarjenje brez ustrezne zaščite rok lahko povzroči žulje.
Trenje ustvarja v zgornji plasti kože napolnjeno tekočino. Telo tako rekoč blaži občutljivo območje. Po ozdravitvi se na prizadetih območjih pogosto razvijejo povečani žulji.
Roke so tudi nagnjene k stiku s kemičnimi snovmi, kar lahko v nekaterih primerih povzroči draženje (npr. Jedka čistilna sredstva) ali alergijske reakcije. Pogosto so prizadete tudi osebe, ki pri delu pogosto pridejo v stik s kemikalijami, na primer frizerji, čistilci ali negovalci. Nastanejo majhni, zelo srbeči pretisni omoti, ki izločajo tekočino in se skorjasto celijo. Ta kožna bolezen se imenuje kronična roka ekcem ali dishidroza.
