Vnetje medvretenčne ploščice v vratni hrbtenici | Vnetje medvretenčne ploščice

Vnetje medvretenčne ploščice v vratni hrbtenici

Vratna hrbtenica v človeškem telesu je zelo občutljivo področje. Vnetje medvretenčni disk na tej višini ima prizadetim izjemno hude omejitve. Vratna hrbtenica se v vsakdanjem življenju zelo močno premika in skoraj vsako gibanje oči nehote spremlja gibanje v vratni hrbtenici.

V primeru vnetja medvretenčni diskTo bolečina je torej trajno čutiti. Cervikalni ovratnik lahko stabilizira vratu med zdravljenjem in omejite svobodo gibanja. Antibiotska terapija za vnetje medvretenčni disk v vratni hrbtenici je izjemno pomembno, saj se sicer bakterijski patogeni lahko širijo in širijo na okoliške organe. Še posebej v vratu obstaja nekaj vitalnih poti in organov.

Terapija

Pri terapiji nezapletenih vnetij medvretenčnih ploščic je glavni poudarek zdravljenje z antibiotiki in imobilizacija prizadetega območja. Poleg tega ponudba proti bolečinam in protivnetne (antiflogistične) snovi. Če poškodbe živcev ali so že prisotni znaki ukleščenja ali če okužbe ni mogoče obvladati drugače, je potrebno kirurško zdravljenje.

Glavna sestavina konzervativne terapije vnetja medvretenčnih ploščic je zdravljenje z antibiotiki v nekaj tednih. To bi moralo, razen v nujnih primerih, kot je septično napredovanje, vedno šele po določitvi patogena in testiranju odpornosti. To dopolnjuje večdnevna imobilizacija v postelji.

Nato je treba prizadeti predel nekaj tednov stabilizirati s steznikom ali ortozo, da se prepreči nadaljnje draženje. Če vnetje diska prizadene območje spodnje ledvene hrbtenice, je treba precej daljše obdobje počitka v postelji približno Potrebno je 6 - 12 tednov, saj drugače ni mogoče doseči imobilizacije.

Zato je kirurški postopek pogosto zaželen. Skupno obdobje zdravljenja lahko traja do enega leta. Če po 4-6 tednih konzervativne terapije na prizadetem območju ni kostnega razvoja ali če okužba ne preneha, je običajno potrebna operacija.

Terapija an vnetje medvretenčne ploščice je treba v veliki meri zdraviti. Ločiti je treba med vzročno in simptomatsko terapijo. Oba bi morala potekati, pri čemer je prva nepogrešljiva pri zdravljenju vnetja medvretenčne ploščice.

Glavni vzrok vnetja je metastaza bakterijskih patogenov. Ti so pogosto obstojni in se širijo še naprej v svojem okolju. Sčasoma hudo vnetno metastaze in v najslabšem primeru kolonizacija kri in življenjsko nevarne zaplete.

Antibiotiki je treba uporabiti za zajezitev bakterijskega vnetja. Obstajajo antibiotiki ki imajo zelo širok učinek na veliko število patogenov. V posebej akutnih primerih se te najprej uporabijo.

Vendar imajo v primerjavi s ciljnimi sredstvi pomanjkljivosti, saj je patogeni antibiotik učinkovitejši in redkeje vodi do razvoja odpornosti pri bakterije. S pomočjo kri vzorce in tudi vzorce tkiva medvretenčne ploščice je treba pridobiti in identificirati povzročitelje bolezni. Šele nato lahko izberemo in uporabimo najprimernejši antibiotik.

V bolnišnici se to daje večinoma intravensko z infuzijo, saj tako aktivnejša snov doseže medvretenčno ploščico in so potrebni manjši odmerki. vnetje medvretenčne ploščice, intravenski antibiotik je treba v mnogih primerih dajati do 4 tedne. Celotna terapija traja več mesecev. Poleg antibiotiki, proti bolečinam se uporabljajo tudi pri terapiji vnetja medvretenčnih ploščic.

Zaradi dolgega obdobja celjenja je bolečina mora biti čim bolj znosna. Sprva se lahko uporabljajo naturopatska zdravila. Za zmerno hudo bolečina, na primer se uporabljajo zdravila iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil ibuprofen or diklofenak.

Pri izjemno močni bolečini lahko na primer dajemo tudi opiate morfin. Homeopatija predstavlja alternativni medicinski pristop k zdravljenju, pri katerem se ne zdravi bolezen, temveč celostna oseba. Homeopatska zdravila so močno razredčene učinkovine, na primer v obliki krogel, ki naj bi po zaužitju spodbujale telesne moči samozdravljenja.

V primeru akutnega vnetje medvretenčne ploščice, globule lahko uporabimo kot dopolnjujejo na antibiotike. Pri tej bolezni je izjemno pomembno jemati antibiotike. V tem primeru globule ne predstavljajo neodvisne terapevtske alternative.

Notranje zdravilne moči lahko podpirajo šele, ko vnetje popusti in bolečina predela. V predelu prsne ali ledvene hrbtenice so možne tako kirurške kot konzervativne terapije, v križnem predelu je vedno indicirana operacija. Cilj kirurškega zdravljenja je po eni strani očistiti žarišče okužbe (odstranitev rane) in po drugi strani stabilizirati hrbtenico.

Stabilizacijo dosežemo s tako imenovano spondilodeza, včasih z dodatno implantacijo kostnega tkiva, npr iak greben. Posamezna telesa vretenc so med seboj povezana z vijaki in ploščami ali nadomeščena s titanovimi vsadki. Po operaciji je tako naravna ali delna omejena naravna gibljivost hrbtenice.

Na splošno je kirurško zdravljenje mogoče izvesti bodisi v eni operaciji bodisi v dveh operacijah. V slednjem primeru se najprej odstrani le nalezljivo tkivo, nato pa se po kratki fazi celjenja hrbtenica v nadaljnjem posegu stabilizira. Natančna kirurška metoda je odvisna od obsega poškodbe in pacientove stanje.

Operacija se lahko izvede bodisi od spredaj, torej preko trebuha kot dostopne poti, bodisi od zadaj. Na splošno ima kirurški postopek prednost, da skrajša obdobje popolne imobilizacije v primeru vnetja diska. Pri konzervativni terapiji to zlasti predstavlja tveganje za degeneracijo zadrževalnih mišic in nastanek tako imenovanih psevdartroz spoji) z malpozicijami hrbtenice.

Tveganje za tromboza poveča se tudi z dolgimi počitki v postelji. Tudi po operaciji je potrebna imobilizacija približno 8 tednov, dokler se rana ne zaceli dovolj. Poleg tega še naprej zdravljenje z antibiotiki približno 12 tednov.