Vnetje zadnje tetive tibialisa | Tibialis posterior sindrom

Vnetje zadnje tetive golenice

Kronične, patološke nepravilne obremenitve ali napačni položaji stopal vodijo do stalnih preobremenitev in nepravilnih obremenitev nog. Zadevne mišice reagirajo bolečina, strjevanje in skrajšanje. Na območju tetive M. tibialis posterior se sprva pojavi masivno otekanje in vnetje. Če jih ne zdravimo hitro in ustrezno, se sčasoma v tetivi tvorijo majhne vzdolžne solze, ki na koncu privedejo do njene razpoke. V tem primeru se vzdolžni lok stopala popolnoma poruši in razvije se pridobljeno plosko stopalo.

Diagnoza sindroma Tibialis posterior

Za diagnozo je izjemnega pomena natančen klinični pregled prizadetega stopala. Izvajalec je še posebej pozoren na razširjene, znane napačne položaje stopal, boleče točke pritiska in otekanje tetive. Poleg tega je Rentgen opraviti preiskavo pod stresom, saj bodo to pokazale nepravilnosti v anatomija stopala kot tudi napačne položaje.

Zdravljenje sindroma tibialis posterior

Zdravljenje in terapija sta odvisna od obsega škode. V osnovi se priporoča zaščita, hlajenje in zmanjšanje obremenitve. Poleg tega je za popravljanje obstoječih malpozicij stopal pomemben posamezen prilegajoč se bolnikov vložek.

K izboljšanju simptomov lahko prispevajo fizioterapija, ciljni trening mišične mišice teleta in golenice ter hladna terapija. Uporaba protivnetnih, dekongestivnih zdravil, kot so ibuprofen je koristno v akutni fazi. Injekcija kortizon neposredno v prizadeto tetivo je treba opraviti samo enkrat, če sploh, saj lahko to dodatno poškoduje in oslabi kito in njeno strukturo. Paziti je treba tudi na trpežne čevlje.Če vse konzervativne, nekirurške metode ne vodijo do izboljšanja, je kirurški poseg zadnja alternativa.

Vaje za sindrom tibialis posterior

Posebne vaje za celotno stopalo in spodnji del noga mišice lahko pozitivno vplivajo na potek a tibialis posterior sindrom. Te je treba prilagoditi bolniku posebej, na začetku zdravljenja pa jih mora nadzorovati in nadzorovati izkušen fizioterapevt. Načeloma dobro razvita muskulatura ščiti mišično-skeletni sistem pred poškodbami.