Vnetje ušesne mečice

Splošne informacije

Ušesna školjka, latinsko Lobulus auriculae, v pravem pomenu besede nima nobene funkcije, tako kot so ušesa in grba Darwina za sodobnega človeka postali brez funkcije. Ušesa se nahaja na spodnjem delu ušesu. Lahko bi ga opisali kot mesnati kožni reženj, ki je lahko bodisi prost (tj. Visi ob ušesu) bodisi gojen na njem.

Je razmeroma neobčutljiv na bolečina. Kako je videti posamezno uho, določajo geni. Alele za odrasle ušesne mečice je genetsko recesivna, tista za prosto prevlado.

Tako brezplačno ušesne mečice najdemo približno dvakrat pogosteje kot odrasli. Za uho in slušno sposobnost človeka pa oblika sploh ni pomembna. Šele v srednjem veku je bilo običajno, zlasti pri novorojenčkih, gojene ušesne mešičke nekoliko rezati, tako da so visele prosto od ušesa, ker je prebivalstvo verjelo, da so gojene ušesne mešičke čarovnice.

Še danes ima ušesna mešanica veliko vlogo v družbenem življenju; kar nekaj ljudi nosi ušesne čepke ali obročke in druge piercinge v ušesu in na njem. Poleg tega je ušesna školjka opisana kot erogena cona. Seveda lahko ušesna mešica, tako kot kateri koli del našega telesa, povzroči bolečina in težave.

Tu lahko približno razdelimo na bolečina ki ga povzročajo prebadanja ali ušesne luknje, tj tujek v ušesu. In tisti, ki imajo genetske vzroke. Poškodbe pa lahko povzročijo tudi bolečino, na primer raztrgano ušesne mečice.

Ušesni nakit in alergija na nikelj

Najpogosteje je umazan in umazan nakit razlog za vnetje ušesne mečice. V tem primeru je treba nakit najprej odstraniti ter ga temeljito očistiti in razkužiti. Ušesno školjko lahko sami zdravimo s protivnetnimi mazili.

Najbolje je, da nekaj časa počivate, nakit pa položite nazaj, šele ko se vnetje umiri. Če težava ni v kontaminaciji nakita, temveč v nakitu samem, je možno, da imate alergijo na nikelj in se občutljivo odzovete na ušesni čep. Alergija na nikelj je pravzaprav razmeroma neškodljiva, kljub pogosto impresivnemu videzu: koža se vname, pordi in srbi in nastane tako imenovana ekcem razvija.

Za alergijo na nikelj je značilno, da je ta koža ekcem se pojavi le na mestu, kjer je material prišel v stik z materialom. Nekateri pa so še posebej občutljivi in ​​celo reagirajo alergično na majhne količine niklja v hrani. Nikelj lahko vsebuje jagode, oreški ali cigarete.

Diagnoza alergije na nikelj je običajno sorazmerno enostavna in jo je mogoče hitro določiti pri bolniku zdravstvena zgodovina. Da bi bili na varni strani, alergijski test se lahko na majhno površino kože nanese mazilo, ki vsebuje nikelj, in opazi reakcijo. Zdravljenje je predvsem izogibanje stiku z nikljem. Glede nakita za ušesa je priporočljivo izbrati samo plemenite kovine, kot so zlato ali srebro ali kirurško jeklo. Če so v družini že znani primeri alergij na nikelj, je priporočljivo že od samega začetka uporabiti kakovostnejši nakit, da preprečimo izbruh alergije.