Vnetje vezivnega tkiva

Predstavitev

Vnetje v vezivnega tkiva ima lahko različne vzroke in se tako predstavlja z različnimi simptomi. Na splošno vnetje v vezivnega tkiva se pojavi kot odziv tkiva na notranji ali zunanji dražljaj. To je lahko poškodba, okužba ali avtoimunska bolezen. The vezivnega tkiva nato reagira z vnetjem, katerega končni cilj je odstranitev motečega dražljaja in s tem povezano celjenje tkiva. Vnetje naj bi tako ustvarilo pogoje za popravilo.

Simptomi

Vnetje vezivnega tkiva klasično spremljajo tako imenovani kardinalni znaki vnetja. To so otekanje (tumor), pordelost (rubor), pregrevanje (kalor), bolečina (dolor) in funkcionalna okvara (functio laesa). Ni nujno, da se vsi znaki vnetja pojavijo hkrati.

Pri globlje vnetju na primer pordelost ni vedno vidna. Vnetja vezivnega tkiva lahko spremljajo zelo različni simptomi, odvisno od vzroka in vrste vnetja ter njegove lokalizacije. Vsako vnetje vezivnega tkiva se ne kaže na enak način.

Indikacije, ki lahko kažejo na vnetje v vezivnem tkivu, so nenadne otekline, ki jih spremlja pordelost in bolečina. Spremljevalni povišana telesna temperatura in splošen občutek slabosti sta tudi pokazatelja vnetja. Poleg tega je oteklina lahko toplejša v primerjavi s preostalo kožo.

Precej neboleče in počasi rastoče otekanje brez rdečice ima običajno druge vzroke, kot je lipoma. Vnetje je lahko tudi kronično, vendar v tem primeru občasno bolečina ali nelagodje bi bilo še vedno značilno. Vnetja, ki se razvijejo v okviru avtoimunskih bolezni, lahko spremljajo številni različni simptomi. V tem primeru pogosto ni enostavno neposredno prepoznati, kje se nahaja vnetje. Značilni pa so plazeči simptomi, kot so nenamerna izguba teže, povišana telesna temperatura ali nočno potenje.

Vzroki

Vzroki za vnetje vezivnega tkiva so zelo raznoliki. Možen vzrok vnetja je mehanski dražljaj ali travma. Običajno lahko poškodbe, ki se pojavijo na primer med športom ali vsakdanom, povzročijo vnetni dražljaj v prizadetem vezivnem tkivu.

Takšna vrsta vnetja je abakterijska. V tem primeru gre lahko za površinsko in globlje vnetje. Vnetje lahko prizadene različne strukture vezivnega tkiva, na primer vezi in vstavke tetiv.

Drug vzrok za vnetje vezivnega tkiva so zlasti patogeni bakterije. Posebna oblika tega vnetja je flegmon. To je globoko vnetje vezivnega tkiva, kože in podkožja maščobe, ki lahko seže do mišične fascije.

V večini primerov je bakterije Staphylococcus aureus in / ali skupina A Streptokoki sodelujejo pri razvoju tega vnetja vezivnega tkiva. Z majhno poškodbo nohtne postelje ali kože lahko prodrejo v vezivno tkivo in tam povzročijo vnetje. Drugi patogeni, kot npr tuberkuloza ali plin gangrena, lahko povzroči tudi vnetje vezivnega tkiva.

Poleg takih travmatičnih ali nalezljivih vnetij obstajajo tudi vnetja vezivnega tkiva v okviru avtoimunskih bolezni. Pogost primer, omenjen v tem kontekstu, je skleroderma. Ta redka bolezen privede do številnih vnetij v vezivnem tkivu in organih, ki jih spremlja proliferacija celic. Razvija se tako imenovana fibroza, zaradi česar je vezivno tkivo žilavo in neelastično ter vodi v strjevanje. Eritematozni lupus, poli- in dermatomiozitis in Sjögrenov sindrom spadajo tudi v to skupino avtoimunskih bolezni, ki jih imenujemo tudi kolagenoze in prizadenejo različne dele vezivnega tkiva.