vodik

Izdelki

Vodik je komercialno na voljo kot stisnjen plin v jeklenkah s stisnjenim plinom. V mnogih državah je na primer na voljo pri PanGasu.

Struktura in lastnosti

Vodik (H, atomsko število: 1, atomsko masa: 1.008) je prvi in ​​najpreprostejši kemični element v periodnem sistemu in najbolj razširjen v vesolju. Na Zemlji ga na primer najdemo v voda, v vseh živih bitjih in v ogljikovodikih. Vodik je običajno prisoten molekularno, tj. Vezan nase kot H2. Sonce je sestavljeno predvsem iz vodika. Njegova toplota in energija prihaja iz fuzije vodika v helij. Vodik (protium) je sestavljen iz samo enega protona (+) in enega elektrona (-), ki ju lahko donira kot valentni elektron. To z izjemo izotopov devterija (D z 1 nevtronom) in tritija (T z 2 nevtronoma). Hidridi so negativno nabiti vodikovi ioni (H-). Nastanejo z alkalijskimi in zemeljskoalkalijskimi kovinami. Primeri so natrijev hidrid (NaH) oz kalcij hidrid (CaH2). Vodik obstaja kot brezbarven plin, brez vonja in izredno vnetljiv plin z nizko vsebnostjo Gostota. Je apolaren, praktično netopen v voda, in ima nizko tališče in vrelišče. Vodik je nestrupen, vendar lahko v višjih koncentracijah povzroči zadušitev in eksplozije.

Odzivi

Zaradi visoke vezivne energije molekularnega vodika (HH) kemične reakcije običajno potekajo pri visokih temperaturah. Kisik ekstermno in eksplozivno reagira z vodikom. To je znano kot reakcija kisika in vodika:

  • 2 H2 (vodik) + O2 (kisik) 2 H2O (voda)

Glej tudi pod redoks reakcije. Nasprotno pa lahko z elektrolizo vode nastaneta vodik in kisik:

  • 2 H2O (voda) 2 H2 (vodik) + O2 (kisik)

Ko navadne kovine pridejo v stik s kislino, nastane vodik:

  • Zn (osnovni cink) + H2SO4 (žveplova kislina) cinkov sulfat (ZnSO4) + H2 (vodik)

S halogeni vodik tvori kisline, na primer s plinom klora (reakcija klorovega oksihidrogena):

  • H2 (vodik) + Cl2 (klor) 2 HCl (klorovodik)

Področja uporabe

Področja uporabe v farmaciji (izbor):

  • Vodik je prisoten v večini aktivnih farmacevtskih sestavin in pomožnih snovi. To z izjemo nekaterih anorganskih soli.
  • Za katalitsko hidrogeniranje nenasičenih maščobne kisline v maščobah in maščobnih oljih (tako imenovano strjevanje).
  • Vodik ima osrednjo vlogo v kislinsko-bazičnih reakcijah.
  • Za kemijske sinteze.

Za razliko od kisik, vodik kot medicinski plin ni pomemben.