Vzgoja otrok - to bi morali vedeti!

Definicija

Izobraževanje je podpora, spodbuda in pedagoški vpliv na razvoj na vedenje odraščajočega človeka. Izobraževanje vključuje celoto vseh izobraževalnih dejavnosti, kot so razvoj osebnosti, učenje socialnega vedenja, vključevanja v kulturna pravila in norme itd. Izobraževanje poteka v vseh kulturah in družbah.

Izobraževanje lahko in mora potekati z zelo različnih strani. V prvi vrsti družina, tj. Starši, stari starši itd. Poleg tega vrtec, šola in druge javne ustanove prevzamejo del izobraževanja.

Vsak od staršev otroka izobražuje drugače, njegova vzgoja je odvisna od tega, na kaj so starši vplivali pri svojem otroštvo in kakšne izkušnje so imeli v svojem življenju. Izobraževanje javnih oseb, kot so učitelji, običajno izvajajo pedagogi, ki so izobraženi na področju izobraževanja. Splošni cilj izobraževanja je mladostnika pripraviti na samostojno in samostojno življenje v družbi, tako da se bo lahko spoprijel z vsakodnevnimi življenjskimi izzivi in ​​se vedel na način, ki ustreza situaciji.

Kakšna so sredstva za izobraževanje?

Vzgojna sredstva so dejanja ali reakcije vzgojitelja na vedenje otroka s ciljem vplivati ​​na otroka in ga voditi do vzgojnega cilja. Vzgojitelj vpliva na otroka in lahko tako utrdi ali spremeni otrokovo vedenje. Sredstva vzgoje so pohvala, graja, opomin, opomin oz kazen in tako naprej

Pohvala ali nagrada potrjuje in krepi otrokovo vedenje in s tem tudi njegovo samozavest. Posledično otrok pogosteje in z veseljem pokaže želeno vedenje. To je pozitivno izobraževalno sredstvo.

Prav tako vzpodbuda kot vzgojno sredstvo pozitivno vpliva na otrokovo samozavest ter potrjuje in spodbuja. Negativna vzgojna sredstva, kot so opomin, opomin oz kazen naj privede do tega, da otrok vedenja ne pokaže več ali ga spremeni, saj s strani vzgojitelja na njegovo vedenje sledi negativna posledica. Poleg tega situacije, v katerih nekdo deluje kot vzor ali v katerih se igra, dela ali govori, štejejo za izobraževalno sredstvo. Vendar se nanje ne gleda kot na neposredno izobraževalno sredstvo, pri čemer odrasla oseba deluje neposredno na otroka, temveč kot na posredno izobraževalno sredstvo. Posledično se vzgojitelj ne zaveda vedno svojega vpliva na otroka.