Predstavitev
In sindrom karpalnega kanala, škoda na mediana živca se lahko pojavijo iz različnih razlogov. Ta živec prehaja skozi sredino zapestnega kanala, pri čemer skozi zapestni kanal prehaja tudi več mišic ali njihovih tetive. Gre torej za ozko grlo, v katerem se lahko živec ujame. Ta zožitev in s tem povezana bolečina in se imenujejo motnje občutljivosti v predelu rok sindrom karpalnega kanala.
Vzroki
V tem trenutku so vzroki in patogeneza sindrom karpalnega kanala so predstavljeni. Čeprav obstaja veliko znanih vzrokov za sindrom karpalnega kanala, vzrok za njegov razvoj v posameznih primerih pogosto ostaja neznan (več kot 50%). V medicinski terminologiji se to imenuje idiopatski vzrok, saj ni znano, od kod izvirajo nenadne senzorične motnje v predelu roke ali pa je nejasno, zakaj je živec nenadoma stisnjen v območju zapestnega kanala. Tudi neposredno opazovanje karpalnega kanala med operacijo tega ne spremeni. Na splošno je vzrok sindroma karpalnega kanala bodisi zožitev mediana živca v karpalnem kanalu od zunaj ali, kar je bolj pogosto, stiskanje živca s strani struktur, ki potujejo z živcem skozi karpalni kanal.
Znani vzroki sindroma karpalnega kanala
Med vnetnimi procesi se lahko tekočina kopiči v karpalnem kanalu. Pogosteje vnetje tetivni plašč (sinovialitis) fleksorja tetive od zapestje je tudi vzrok. Običajno je vsaka mišica obdana z tetivni plašč da se prepreči trenje med posameznikom tetive.
Če pa so te tetivne ovojnice izpostavljene močnim mehanskim obremenitvam, se lahko vnamejo. Pogosto trpijo zlasti glasbeniki tetivni plašč vnetje, a težavo poznajo tudi športniki, predvsem rokometaši ali košarkarji. Vnetje kitnih ovojnic povzroči njihovo otekanje.
Ker pa je karpalni kanal zelo ozek, je na območju karpalnega kanala velik pritisk. Ta tlak se prenese na mediana živca ki teče skozi predor. Vse bolj se zoži zaradi otekanja kitnih ovojnic in nato pripelje do klasične simptomi sindroma karpalnega kanala.
Tudi pri bolnikih z revmatično boleznijo lahko pogosto pride do sindroma karpalnega kanala, saj vnetje spoji se lahko širi in vodi do otekline in ozkosti v območju zapestnega kanala, ki nato zoži spet nervus medianus. Revmatizem je v tem okviru še posebej pomembno. Eden od vzrokov za sindrom karpalnega kanala je lahko anatomsko zoženje na območju karpalnega kanala.
Pri nekaterih bolnikih se na primer karpalni kanal med rastjo kosti oblikuje preozko, kar nato vodi do zakrčenja živca. V pogovoru zato pri opisu sindroma karpalnega kanala pogosto govorimo o sindromu zoženja. Če to zožitev določa anatomska stanje, bolnik to običajno opazi v zgodnji mladosti, ko kosti in kite rastejo.
Nosite v predelu zapestja kosti (artroza) ali kostni tumorji lahko privedejo tudi do kostne zožitve karpalnega kanala. Zlomi blizu zapestja lahko pritisnejo in stisnejo srednji živec od zunaj zaradi preostale napačne lege po njegovi kostni rekonstrukciji. Kljub pravilnemu celjenju pa lahko pride do zožitve zapestnega kanala, saj zlome običajno spremlja vnetje, kar pa povzroči otekanje.
Preobremenitev, na primer med športom, lahko privede tudi do povečanja volumna in pritiska na srednji živec. Obstajajo različni hormonski vzroki, ki vodijo v razvoj sindroma karpalnega kanala. Običajno je srednji živec takrat preobčutljiv na obremenitve zaradi pritiska.
Ker simptomi sindroma karpalnega kanala so še posebej pogoste pri ženskah, ki so v svojih Menopavza, se domneva, da zadrževanje vode in otekanje na območju zapestnega kanala vodi do zožitve živca. Čeprav ženska Menopavza ni mogoče neposredno obravnavati kot vzrok sindroma karpalnega kanala, zdi se, da obstaja neka povezava. Otekanje tkiva lahko med sindromom povzroči tudi sindrom karpalnega kanala nosečnost, čeprav bi to po nosečnosti moralo izginiti. Obstajajo tudi drugi vzroki, za katere obstaja sum, da so povezani s sindromom zapestnega kanala, čeprav ni povsem jasno, ali je bolezen res vzrok simptomov.
Po eni strani obstaja sum, da hipotiroidizem lahko privede do sindroma karpalnega kanala. Tudi tu je verjetno za oženje oteklina na območju zapestnega kanala. Poleg tega obstaja povezava med sindromom in hipertiroidizem je osumljen.
Bolezen sladkorja (sladkorna bolezen mellitus) in druge presnovne bolezni, ki se pojavijo redkeje, kot so amiloidoza, mukopolisaharidoza, hondrokalcinoza or protin, lahko privede tudi do zakrčenja v karpalnem kanalu. Pri diabetikih naj bi povečana občutljivost na srednji živec na pritisk sprožila sindrom karpalnega kanala v kontekstu polinevropatija (splošno s sladkorjem poškodbe živcev). Druge hipoteze domnevajo, da so se poslabšale kri pretok pri diabetikih je vzrok za otekanje v predelu zapestnega kanala in s tem odgovoren za simptome. Sakulacije sluznice, znane kot gangliji, lahko vodijo tudi do sindroma karpalnega kanala.
