Predstavitev
nizka kri tlak (hipotenzija) je opredeljen kot a krvni tlak manj kot 105/60 mmHg. Standardna vrednost kri tlak je 120/80 mmHg. Nizko kri pritisk se lahko kaže na različne načine. Prenizko krvni tlak (hipotenzijo) lahko spremljajo nekateri simptomi (npr. omotica s kolapsom krvnega obtoka (sinkopa), motnje vida, glavoboliitd.). Zato je za lečečega zdravnika pomembno, da ugotovi osnovni vzrok, da lahko zviša krvni tlak ustrezno.
Vzroki hipotenzije
Vzroke za nizek krvni tlak lahko v bistvu razdelimo v štiri različne kategorije: Hipotenzija je zelo pogosta pri tankih ženskah v mladosti. Vzrok za nizek krvni tlak je lahko tudi fizični ali duševni stres v zasebnem ali poklicnem življenju. Neredko lahko nizek krvni tlak začasno povzroči pomanjkanje vnosa tekočine ali neravnovesje elektrolitov.
Ker imajo lahko hipotenzija zelo različne vzroke, je treba izvesti celovito diagnozo (pregled žilnega sistema, slikanje Ščitnica, odvzem venske krvi za določitev elektrolitiitd.) Pacientova zdravstvena zgodovina mora vključevati določena vprašanja, ki lahko pomagajo ugotoviti vzrok hipotenzije.
- Organski vzroki (npr
bolezni srce ali žilnega sistema, ščitnice ali nadledvične žleze) ali zaradi določenih okoljskih razmer (npr. stres ali premajhna teža)
- Prirojena ustavna oblika nizkega krvnega tlaka (hipotenzija)
- Shock situacije (npr. alergični ali septični šok)
- Motnja ortostatske prilagoditve po zamenjavi položaja iz ležečega v stoječi položaj
Srce bolezni, kot so aritmija oz srčno popuščanje lahko poslabša srce in povzroči nizek krvni tlak. Srčne aritmije lahko privedejo do zmanjšanega izliva krvi iz srce in s tem na nizek krvni tlak.
Ta zmanjšan izmet (srčni utrip) se pojavi predvsem med cirkulacijskim vzbujanjem srca (na primer ponovni vstop) tahikardija) ali v situacijah, ko je srce funkcionalno zaustavljeno (na primer ventrikularna fibrilacija). V teh primerih manjši volumen krvi na čas doseže osrednjo in periferno arterijo plovila. Ker je nenehna oskrba s kisikom neprekinjena možganov je bistvenega pomena in v takem primeru ni več mogoče zagotoviti, tipični simptomi, kot so omotica, sinkopa, bledica itd.
lahko pojavijo. Tudi v primeru šibkosti srčne mišice (srčna insuficienca) srce izloča manj krvi aorta in truncus pulmonalis. Klinično je to enako zmanjšanju izliva krvi kot pri nekaterih srčnih aritmijah.
Nizek krvni tlak se lahko pojavi tudi pri a stanje znan kot sindrom aortnega loka. V tem primeru pride do zožitve (stenoze) neposredno pred izhodom iz arterije plovila (arterije carotis communis), ki oskrbujejo možganov. Pri sindromu aortnega loka so spodnje okončine običajno še vedno dovolj preskrbljene s krvjo, medtem ko možganov je arterijsko premalo dobavljena.
Zato se pojavijo tipični simptomi arterijske hipotenzije. Žilne bolezni, kot je šibkost venske stene, lahko povzročijo hipotenzijo. Zaradi motnje mišičnega oz vezivnega tkiva del, lahko povzroči dilatacijo ven („krčne žile").
Kri ponikne v te žile in nastanejo turbulence zaradi upočasnjenega pretoka krvi. Kri se dobesedno "ustavi" in potone. Krčne žile običajno se pojavijo v nogah, kjer kri posledično ponikne.
Posledica tega je nizek krvni tlak v osrednjem obtoku. Pomanjkanje arterije plovila možganov z možnim cirkulacijskim kolapsom. Skupaj z nadledvična žlezaje Ščitnica je eden od organov, ki s sproščanjem krvnega tlaka sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka hormoni.
Tu sta pomembna oba hormoni trijodotironin (T3) in tiroksin (T4), ki jih proizvaja Ščitnica in se spusti v kri. Te hormoni delujejo na različne celice in tkiva in tako lahko med drugim vplivajo na krvni tlak. Lahko povečajo delo srca (med drugim s povečanjem aktivnosti srčnega utripa) natrijev/kalij ATPaza) in s tem tudi krvni tlak. V primeru hipotiroidizem, je pomanjkanje teh hormonov.
Hipotiroidizem lahko torej privede do nizkega krvnega tlaka (hipotenzije). Zelo pogosto, hipotiroidizem povzroča avtoimunska bolezen (Hashimoto tiroiditis, predvsem pri mladih ženskah). Zato zlasti mlade ženske s pritožbami zaradi nizkega krvnega tlaka (omotica, brezvoljnost, utrujenost, bledica, motnje vida z zvezdnim vidom) je treba upoštevati pri nastanku ščitnice.
Addisonova bolezen Poleg spolnih hormonov (androgeni), mineralokortikoidi (zlasti aldosteron) in glukokortikoidi (zlasti kortizol) nastajajo tudi v nadledvični skorji. Zlasti aldosteron in kortizol zvišata arterijski krvni tlak. Hipotenzija lahko povzroči bolezni z okvarjenim delovanjem (na primer Addisonova bolezen or tumorske bolezni).
Addisonova bolezen povzroči okvaro nadledvične skorje. Kot je opisano zgoraj, tu nastajajo hormoni, ki zvišujejo krvni tlak, kot sta aldosteron in kortizol. V primeru hipofunkcije teh hormonskih učinkov na zvišanje krvnega tlaka ni.
Posledično se lahko pojavi nizek krvni tlak (hipotenzija). Ali imate dodatna vprašanja o hipotiroidizmu? Najprej se pojav nizkega krvnega tlaka v stresnih situacijah zdi paradoksalen.
Običajno stresne situacije stisnejo arterijske žile (vazokonstrikcija), da bi zvišale krvni tlak in s tem zadovoljile povečane potrebe po fizičnem naporu. Ko pa se pojavijo dolga obdobja stresa, to krmilno vezje odpove. Vazokonstrikcije (zožitve krvnih žil) ni več mogoče vzdrževati in lahko se razvije nizek krvni tlak (hipotenzija).
Zato je treba paziti, da se tako imenovani "negativni" stres spremeni v "pozitiven" stres. Obdobja stresa je treba časovno omejiti, da se izognemo tej neurejenosti vazokonstrikcije. Ali vas muči stres?
Tudi mlada starost lahko načeloma privede do nizkega krvnega tlaka (hipotenzije). Običajno je to zato, ker so mlajši v nekaterih primerih zelo vitki. Še posebej v mladosti se telo sooča z izzivom hitre rasti.
Mladi so zelo vitki (pogosto tudi zaradi "situacij socialnega pritiska"). Njihov krvni tlak je običajno nižji kot pri odraslih. Do približno 20% vseh otrok do 15. leta starosti enkrat ali večkrat trpi zaradi kolapsa šibkost krvnega obtoka.
Ortostatska disregulacija je najpogostejši vzrok. Zelo pogosto se pojavlja tudi tako imenovana vazovagalna sinkopa. V tem primeru po vstajanju pride do patološkega padca krvnega tlaka in kri v spodnjih okončinah ponikne.
V tem primeru so možgani začasno premalo s krvjo in lahko se razvije krvni obtok. Zgoraj opisani procesi odraščanja z močno rastjo telesa v kombinaciji s pogosto zelo nizkim krvnim tlakom se pogosteje pojavljajo pri ženskem spolu. Sprožilec nizkega krvnega tlaka (hipotenzije) v tej "življenjski fazi" je pogosto lahko tudi pomanjkanje vnosa tekočine.
Telo potrebuje povečan vnos mineralov in hranil za rast. Potencialno reverzibilen vzrok nizkega krvnega tlaka (hipotenzije), ki ga je mogoče preprečiti s preprostimi ukrepi, je pomanjkanje vnosa tekočine. Ker se približno 1.5 do 1.8 litra dnevno izgubi z urinom (poleg drugih tekočin, na primer skozi dihanje ali znojenje), je treba količino krvi v krvnem obtoku v žilnem sistemu vzdrževati z zadostnim vnosom tekočine.
Povprečna priporočena količina vnosa tekočine med 2 in 3 litri se lahko znatno poveča z dodatnimi napori (npr. Šport). V bistvu krvni tlak v žilnem sistemu uravnavata medsebojno delovanje hidrostatskega tlaka (tlak, ki ga kri v posodi izvaja na žilno steno in potencialno želi iztisniti tekočino iz žilnega sistema) in koloidno-osmotski tlak (beljakovin krvne plazme, ki zadržuje tekočino v žilnem sistemu). Neravnovesje med tema dvema pritiskoma lahko privede do spremembe volumna krvi in s tem krvnega tlaka.
Na primer pomanjkanje plazme beljakovin (predvsem albumin) vodi do izgube vode v žilnem sistemu in s tem do padca krvnega tlaka. Poleg tega lahko povečana izguba tekočine (na primer zaradi poškodb s krvavitvami) povzroči izgubo krvnega tlaka zaradi izgube tekočine. bruhanje (bruhanje), driska (driska) ali povečano uriniranje v sladkorna bolezen mellitus povzročajo tudi povečano izgubo tekočine. Močan padec krvnega tlaka (hipotenzija) je načeloma lahko tudi posledica neželenih učinkov zdravil.
Na primer, diuretiki, kot so diuretiki (na primer pogosto uporabljeni diuretik z zanko) močno znižujejo krvni tlak. Pri zdravljenju z diuretikije zato treba poleg rednega preverjanja elektrolitov meriti tudi krvni tlak (zlasti kalij). Na splošno lahko hipotenzijo povzročijo tudi zdravila za zniževanje krvnega tlaka.
Zlasti v zgodnji fazi terapije za zniževanje krvnega tlaka lahko pride do močne hipotenzije. Redno je treba izvajati kontrolne meritve krvnega tlaka. Nekateri psihotropna zdravila imajo tudi antihipertenzivni učinek.
Posebej velja omeniti tri- in tetraciklične antidepresive ter nekatere antipsihotike iz skupine fenotiazinov. Vzroki so lahko tudi dedne motnje ciljne vrednosti krvnega tlaka v regulacijskih organih. To so predvsem raztezni receptorji (baroreceptorji) v karotidnem sinusu aorta, podolgovata medula kot obtočni center v možganskem deblu in ledvice kot regulator volumna s centralnim hormonom reninom.
Uravnavanje krvnega tlaka je zapletena enota več organskih sistemov, iz katerih je enostavno priti ravnovesje z prirojenimi učinki. Gensko določena prilagoditev ciljne vrednosti za "optimalni" krvni tlak je načeloma možna v obe smeri. Tako se lahko poleg hipotenzije zaradi narave motnje pojavi tudi hipertenzija.
