Kateri testi so na voljo za odrasle?
Na voljo je veliko vprašalnikov za odrasle. Ker je vedenje odraslih težje oceniti kot vedenje otrok, so ti testi najkoristnejši pri postavljanju diagnoze v odrasli dobi. Če je huda oblika avtizem obstaja, je diagnosticirana v otroštvo. To pomeni, da oblike avtizem v odrasli dobi so navadno blažji in oseba lahko kljub bolezni živi normalno življenje, četudi je zaznamovana z omejitvami. Najpogostejše omejitve najdemo v socialni interakciji, odnosih ali na delovnem mestu.
ADOS test
ADOS (Diagnostična opazovalna lestvica za avtistične motnje) je test, pri katerem usposobljeni izpraševalec otroka opazuje v različnih situacijah. Test se lahko izvaja od starosti dveh let. Otrok je izpostavljen različnim socialnim situacijam, da oceni svoje vedenje in zazna socialne ali jezikovne pomanjkljivosti.
Če je mogoče, je treba razmere standardizirati, da je test čim bolj objektiven. Test ADOS je pogost test za otroke z verjetno motnjo avstističnega spektra, ki ga običajno izvajajo otroški psihiatri ali usposobljeni psihologi. Traja približno 30 do 75 minut.
Preskus obraza
Preskus obraza je eden najbolj znanih testov, povezanih z avtizem. Ker je pomemben simptom motnja avtističnega spektra je napačna presoja čustev drugih ljudi in zmanjšana empatija, ta test želi odkriti čustva. Pri tem testu se bolniku zaporedoma prikazujejo slike obrazov z čustvi, ki so vesela, žalostna in jezna, ki jih mora pravilno prepoznati. Če pacient tega ne zmore, lahko to potrdi diagnozo motnja avtističnega spektra.
Kateri zdravnik testira avtizem?
Za otroke so predvideni tako imenovani U-pregledi pri pediatru. The zdravje otroka v rednih časovnih presledkih in tako pregled za pogoste bolezni in razvoj otroka je opaziti. Obstajajo pregledi U1-U9, pa tudi J1.
U1 takoj po rojstvu opravi babica ali pediater. Preostale U-preglede opravi pediater. V tem pregledu v večini primerov opazimo nenormalno vedenje otroka.
Nadaljnje diagnoze in ocene nato običajno ne izvaja več pediater, ampak otrok in mladostnik psihiater. Starši lahko tudi sami prepoznajo nenormalno vedenje svojega otroka. V tem primeru je priporočljivo, da se najprej posvetujete z lečečim pediatrom, saj ta običajno otroka pozna že od rojstva in ima zadevni otrok tudi odnos do zaupanja do zdravnika. Nato lahko pediater po svoji presoji sprejme vse nadaljnje korake.
