Zakaj se anevrizma pojavi zlasti v trebušni votlini? | Anevrizma aorte

Zakaj se anevrizma pojavi zlasti v trebušni votlini?

An anevrizma aorte najpogosteje se pojavi v trebušni votlini. V 90% primerov nastane pod ledvicami arterije. Natančen vzrok za to še ni popolnoma razumljen. Mogoče zaradi struktur in organov, ki obdajajo aorta na tem mestu povzročajo izbokline aortne stene ali ker tlak v posodi zaradi določenih dejavnikov postane tu še posebej visok. Drugi razlog so verjetno procesi, ki se dogajajo na celični ravni, vendar še niso popolnoma razumljeni.

Ali se lahko ukvarjate s športom z anevrizmo aorte in s katero?

Šport je načeloma mogoč z anevrizma aorte. Vendar pa sta premer anevrizme in vzročna bolezen zelo pomembna. Zato se je treba za vsakega bolnika odločiti posebej.

Na splošno lahko rečemo, da šport, kjer je kri pri pritisku na tlak se je treba izogniti močnemu dvigu tlaka anevrizma aorte. Primer tega je trening z utežmi. Vzpon v kri tlak poveča pritisk na steno aorte in s tem spodbudi življenjsko nevarno rupturo. Aerobna vzdržljivost priporočljivi so športi, kot je nordijska hoja.

Epidemiologija

Moške prizadene predvsem aortna anevrizma (razmerje med ženskami 6: 1). Starostni vrh je med 65 in 75 letom starosti. Ker preventivnega pregleda v smislu anevrizme aorte ni, je mogoče domnevati razmeroma veliko število neprijavljenih primerov, tudi med mlajšimi bolniki. Pri 10% starejših bolnikov z visok krvni tlak, je mogoče zaznati anevrizmo aorte.

MRI aorte

Za načrtovanje terapije anevrizme aorte je pomembno, da imamo slikovni postopek za oceno anevrizme in žilne stene. V ta namen se uporablja CT ali MRI s kontrastnim sredstvom. MRI je boljši od CT, ker lahko bolje prikaže naravo žilne stene in bolnik ni izpostavljen sevanju, vendar v nujnih primerih zaradi daljšega časa ni primeren. Ker se magnetno resonanco uporablja magnetno sevanje, je ni mogoče uporabljati pri bolnikih s srčnimi spodbujevalniki ali kovinskimi stenti.

Povzetek

Anevrizma je izbočenje stene posode. Ločimo med anevrizmo verum (resnična anevrizma), pri kateri je izbočena celotna stena posode, aneurizma dissecans, v kateri je krvavitev med obema plastema posode, in anevrizma spurium, v katerem pride do rupture vseh stenskih slojev s hkratno krvavitvijo v okoliško tkivo. Pri tej vrsti anevrizme se kasneje okoli krvavitve oblikuje ovoj, ki lahko povzroči pritisk in funkcionalne motnje na okoliške organe.

Če se anevrizma aorte (ruptura) premera anevrizme več kot 5 cm raztrga, je indicirana nujna operacija. To vključuje odpiranje prsnega koša in odklop aorta iz krvnega obtoka in bodisi šivanje odprtega prostora po odstranitvi anevrizme ali vstavljanje plastificirane cevi (stent). Vse anevrizme aorte, manjše od 4 cm in ne povzročajo simptomov, je treba skrbno spremljati ultrazvok.

Povečanje velikosti ne sme presegati 0.4 cm na leto. V tem primeru je indicirana tudi operacija. Brez terapije se v naslednjih 50 letih razpoči 10% asimptomatskih anevrizem.

Simptomatske anevrizme v povprečju počijo po 1-2 letih (90%). Pri načrtovani operaciji umre 4-7% bolnikov, v nujnih primerih pa do 50-90%. Anevrizma aorte je resna klinična slika, možnosti okrevanja so se v zadnjih letih zaradi boljših materialov in kirurških posegov znatno povečale.