Sinonim
Metencephalon
Definicija
Zadnji možgan je del osrednjega dela živčni sistem. Spada v možganov in je tukaj dodeljena rombičnim možganom (rhombencephalon), ki vključuje tudi podolgovato meduljo (razširjeno medullo) Pons (most) in mali možgani (mali možgani) spadajo v zadnji možgan.
O možganov igra glavno vlogo v usklajevanje gibanja. Pons prečkajo številna živčna vlakna, ki potekajo od možganov do perifernih ali od perifernih do možganov. Poleg tega nekateri možganov živci imajo svojo izstopno točko tukaj.
Bridge
PonsDer Pons meji navzdol (kavdalno) na podolgovato možgino in pripada možganskemu deblu. Kranialno se združi v srednji možgan (mesencephalon). Most lahko razdelimo na dva odseka, sprednji (ventralni) dno (pars basilaris pontis) in zadnji (hrbtni) pokrov (tegmentum).
Proti zadnjem delu mostički skupaj s podolgovato možgino tvorijo osnovo jame v obliki diamanta. Tu leži četrti prekat, ena od več votlin, napolnjenih s cerebrospinalno tekočino (lužnico) na območju možganov. Ventralni del ponsa je mogoče zlahka ločiti od preostalega možganskega debla, saj živčna vlakna tu potekajo prečno in tako na obeh straneh tvorijo križne izbokline, ki so med seboj ločene z zarezo na sredini.
V tej zarezi teče pomembno arterije za oskrbo zadnjega dela možganov, arteria basilaris, ki je posledica sotočja obeh arterij vertrebales. Številni živčno vlakno poti potekajo skozi pons. Tisti, ki potekajo od možganske skorje do obrobja, na primer piramidalni trakt, eden najpomembnejših živčnih poti za prostovoljno gibanje, in živčni trakti, ki potekajo od obrobja v možgansko skorjo, kot je tractus spinothalamicus lateralis.
Je del sprednje skorje in v glavnem prenaša informacije o bolečina in temperatura (povzeta kot protopatska informacija) od periferne do centralne. Pons vsebuje tudi številne živčne celice jedra, jedra pont. V njih se med drugim preklopijo vlakna piramidnega trakta (kortikopontinska vlakna), ki prihajajo iz možganske skorje in nato kot nekakšna kopija pošljejo možganov (pontocerebelarna vlakna).
To služi za obveščanje malih možganov o informacijah o gibanju, ki se pošljejo mišicam obraza, trupa, rok in nog. Mali možgani imajo nato odločilno vlogo pri natančnem usklajevanje in fine motorične sposobnosti. Velik del nalog mostu se torej vrti okoli motoričnih sposobnosti.
Nadalje (hrbtno) v mostu so deli mrežastega formata. To je mreža živčne celice jedra in vlakna, ki poteka skozi celotno možgansko deblo in ima med drugim osrednjo vlogo pri uravnavanju cirkulacije in dihanja. 4 od 12 možganski živci imajo izhodno točko na območju mostu.
5. lobanjski živec, trigeminalni živec, se pojavi na obeh straneh mostu. Odgovoren je za inervacijo žvečilnih mišic in občutljivost na predelu obraza. Roženica tudi občutljivo inervira trigeminalni živec, in je zato del refleksnega loka med vek refleks zapiranja (roženični refleks).
Šesti lobanjski živec, abducenski živec, je edini lobanjski živec, ki izhaja iz zadnjega dela možganskega debla. Odgovoren je za oskrbo ene od šestih očesnih mišic. Sedmi lobanjski živec, obrazni živec, se pojavi v kot možganskega mostu, torej na območju med malim možganom in mostom.
Med drugim igra bistveno vlogo pri izrazu obraza in ključi. Osmi lobanjski živec, nervus vestibulocochlearis, prav tako izstopi na kot možganskega mostu; je bistvenega pomena za sluh in občutek ravnovesje. Pons je poškodovan v t.i. vezanimi na sindrom.
Vzrok je običajno a tromboza, tj. a kri strdek, v bazilarju arterije. To vodi do infarkta v mostu, oskrba s kisikom v delu ponsa je trajno prekinjena, zato je ta del brez funkcije. Prizadeti bolniki so budni in zaznavajo okolico neoblačeno, vendar se ne morejo več premikati ali govoriti, ker skozi pons tečejo živčna vlakna, ki to omogočajo, kar zaradi tromboza. Edina sposobnost komuniciranja z zunanjim svetom za zadevne bolnike so navpični gibi oči.
