Zapleti | Hepatitis C

Zapleti

Približno 80% vseh odraslih hepatitis Okužbe C se pojavljajo kot kronična okužba, ki na začetku bolezni ne povzroča simptomov in jo zato odkrijemo pozno. The hepatitis C virus škodljivo vpliva na jetra celic in jih postavi v kronični "stres". V 20 letih je jetra celice 20% teh bolnikov so tako močno poškodovane, da se razvije ciroza jeter.

O jetra celice reagirajo na stalno prisotnost hepatitis C virus z oblikovanjem novega vezivnega tkivaali brazgotine, tako rekoč. Poleg tega obstaja vozličasto preoblikovanje jetrne strukture. Ciroze jeter ni mogoče pozdraviti in je pogosta končna stopnja številnih bolezni jeter.

Stalna poškodba jetrnih celic s strani hepatitisa C kot je razloženo zgoraj, virus povzroči cirozo jeter. Ciroza jeter se lahko razvije v jetra rak, ki ga zdravniki imenujejo hepatocelularni karcinom (HCC). Vsako leto približno dva do pet odstotkov bolnikov s cirozo jeter razvije jetra rak. Bolniki z dejavniki tveganja poleg okužbe z hepatitisa C virusa povečana nevarnost. Ti dejavniki vključujejo uživanje alkohola, zamaščena jetra in okužba z drugim virusom hepatitisa.

Terapija

Zdravljenje okužbe z a hepatitisa C virus (HCV) je načeloma možen, vendar zdravljenje poteka izključno z zdravili. Čeprav je v večini primerov mogoče doseči popolno ozdravitev, to ni vedno tako. Cilj zdravljenja okužbe s hepatitisom C je vedno zaviranje razmnoževanja virusa v telesu pacienta.

Vendar se terapevtski pristopi razlikujejo glede na vrsto virusa (genotip) in stadij (akutni / kronični). Akutno okužbo s hepatitisom C zdravimo s tako imenovanim peginterferonom alfa, ki povzroči obrambno reakcijo proti virusu s stimulacijo imunskih celic (T limfociti). Če se to zdravilo jemlje vsak teden približno 24 tednov, se več kot 95% bolnikov razbremeni virusne obremenitve. virus hepatitisa C genetski material (HCV-RNA) je mogoče odkriti v kri še 6 mesecev po koncu zdravljenja se šteje, da je bolnik ozdravljen.

V primeru kronične okužbe z a virus hepatitisa C, uporabljajo se kombinirana zdravljenja z zdravili. Po eni strani bolnik dnevno dobiva zdravilo (tableto) ribavirin, ki preprečuje razmnoževanje genetskega materiala hepatitisa C, po drugi strani pa tako imenovani pegilirani interferona alfa, ki preprečuje širjenje virusa na drug način (v obliki imunske reakcije): Bolnik prejme to zdravilo enkrat na teden v obliki injekcije. Poleg ribavirina in pegiliran interferona alfa, bodo nekateri bolniki morda potrebovali trojno terapijo, tj. dajanje drugega zdravila.

To tretje zdravilo je tako imenovani zaviralec proteaz. Ta zaviralec preprečuje škodljivo delovanje cepilcev virusnih beljakovin (peptidaza). Trajanje terapije se tehta posamezno in je od 18 do 24 mesecev, odvisno od odziva na terapijo.

Vsa zgoraj omenjena zdravila lahko poleg lastnosti ubijanja virusov povzročijo tudi številne neželene učinke, kot so gripapodobni simptomi (mrzlica, povišana telesna temperatura), izpadanje las, kožne reakcije, motnje delovanja ščitnice, utrujenost in nevrološki simptomi (depresija, tesnoba, agresivnost). Lahko tudi uniči rdečo kri celic (hemoliza) in zmanjšati bele krvničke (levkocitopenija) in trombociti (trombocitopenijo). Posledice so povečana dovzetnost za okužbe in nagnjenost k krvavitvam ter izčrpanost in brezvoljnost. Prav zaradi številnih in pogosto pojavljajočih se stranskih učinkov, morebitnih že obstoječih ali sočasnih bolezni in močnih interakcij med zdravili proti hepatitisu C in drugimi zdravili je odločitev za ali proti terapiji z ribavirinom, pegiliranim interferona alfa in zaviralec proteaze je treba pripraviti posamično.