Zapleti možganske kapi | Absolutna aritmija - To bi morali vedeti

Zapleti možganske kapi

Zaplet kap je verjetno najhujša in absolutna aritmija, ki se je boji. Nepravilno gibanje atrij povzroči spremembo značilnosti pretoka kri, ki spodbuja nastajanje krvnih strdkov. Te kri strdki lahko potujejo iz preddvorov v prekate in od tu jih lahko izvržejo v telesni obtok.

Odvisno od poti kri strdek traja, posledice so lahko bolj ali manj resne. Verjetno najhujša posledica je a kap, ko krvni strdek premakne plovilo, ki oskrbuje možganov s krvjo. Iz tega razloga je eno najpomembnejših načel pri terapiji absolutne aritmije redčenje krvi, ki preprečuje nastanek krvnih strdkov.

Kakšna je moja pričakovana življenjska doba z absolutno aritmijo?

Edino absolutno aritmijo lahko spremlja običajna pričakovana življenjska doba s posledičnim zdravljenjem. Če pa dodamo še druge osnovne bolezni, lahko kombinacija bolezni skrajša pričakovano življenjsko dobo. Zlasti bolezni kardiovaskularni sistem, Kot je visok krvni tlak, ali motnje sladkorja oz presnova maščob kot sladkorna bolezen lahko negativno vpliva na prognozo atrijsko fibrilacijo.

Na splošno pa je normalna pričakovana življenjska doba možna tudi pri dobro zdravljenih sekundarnih boleznih. Profilaksa trombembolije je najpomembnejša v primerih trajnega zdravljenja atrijsko fibrilacijo, od nastanka a krvni strdek in posledično a kap je eden najresnejših zapletov absolutne aritmije in bistveno zmanjša pričakovano življenjsko dobo in kakovost življenja. Ta tema bi vas lahko tudi zanimala: miokardni infarkt

Oblike absolutne aritmije

Atrijska fibrilacija ali absolutno aritmijo lahko razdelimo na različne oblike, pri čemer se klasifikacije razlikujejo po izvoru in trajanju. Primarno atrijsko fibrilacijo lahko ločimo predvsem od sekundarne atrijske fibrilacije. Absolutno aritmijo lahko poleg vzroka razvrstimo tudi po pogostnosti in trajanju.

  • Primarno: približno 15% vseh ljudi z atrijsko fibrilacijo trpi za primarno atrijsko fibrilacijo, pri kateri ni zaznati osnovnih srce dejavniki tveganja ali bolezni. - sekundarno: sekundarno atrijsko fibrilacijo pa vedno povzroči osnovni sprožilni dejavnik, kot je npr. srce bolezen, bolezen zaklopk, motnje v vodi in soli ravnovesje ali drugih osnovnih stanj, kot je kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). - Atrijska fibrilacija, ki se spontano normalizira srce ritem v 48 urah do sedmih dneh se imenuje paroksizmalna atrijska fibrilacija.
  • Če atrijska fibrilacija traja dlje kot sedem dni in se nato spontano vrne v normalni srčni ritem ali pa jo zdravnik s kardioverzijo vrne v normalni srčni ritem, se to imenuje trajna atrijska fibrilacija. - Stalna atrijska fibrilacija pa opisuje absolutno aritmijo, ki je v nobenem primeru ni mogoče vrniti v normalen srčni ritem in je zato sprejeta.