Zapleti | Oslovski kašelj

Zapleti

Med najpogostejšimi zapleti so bronhitis in pljučnica, čeprav jih povzročajo drugi patogeni. Drugi možni zapleti so:

• Otitis mediji
• Poškodba pljuč (razpoka pljučnih alveolov)
• Napadi Epilepsija

Diagnoza

Če je bolezen že v fazi conculsivum, je diagnozo enostavno postaviti na podlagi napadov kašlja. Če je potrebno, bakterije je mogoče odkriti z brisom grla (npr nosna sluznica). Protitelesa ki jih telo tvori proti patogenom, je mogoče zaznati le v kri 2 - 4 tedne po pojavu bolezni.

Nevarnost okužbe

Bakterija oslovskega kašlja prenaša kapljična okužba. Kapljice, včasih s prostim očesom nevidne iz dihalnih poti (pljuča, sapnik, larinks, usta, grlo in nos) okuženih oseb vsebujejo bakterije. Če jih vnese dovolj dihalni trakt zdrave osebe se lahko okužijo.

Okužba se lahko prenaša tudi iz rok v roke, tako rekoč, skozi nosne izločke, slina ali kapljice, ki pristanejo na roki, ki jo je bolnik dal med kašljanjem. Na žalost je bolezen nalezljiva zlasti v prvi, zelo nespecifični fazi. Pogosto pa diagnozo postavimo šele v drugi fazi, ko je klasična kašelj napadi. Takrat je bila prizadeta oseba običajno že veliko v stiku z ljudmi, ki bi lahko bili okuženi. V rizične skupine spadajo dojenčki (ker bolezen pogosto prehaja v hud ali celo usoden potek), majhni otroci in šolarji, saj je verjetnost, da bodo okuženi v vrtec ali šola. Ljudje z veliko otroki v delovnem okolju (npr vrtec učitelji) imajo tudi večje tveganje za okužbo.

Oslovski kašelj pri odraslih

Čeprav hripav kašelj se šteje za a otroštvo bolezen, trpijo tudi odrasli oslovski kašelj znova in znova. Na splošno okužba oslovskega kašlja pri odraslih poteka enako kot pri otrocih, vendar pogosto kaže nekoliko drugačne simptome. Simptome, ki jih na splošno zlahka prepoznajo tudi laiki, na primer visoke povišana telesna temperatura, ki se pojavijo pri otrocih, so pogosto odsotni pri odraslih.

Napadi kašljanja, značilni za oslovski grip kašelj so tudi znatno manj pogosti pri odraslih kot pri otrocih in dojenčkih. Običajno pri odraslih ni mogoče razvrstiti tipičnih stopenj. Ta okoliščina vodi do dejstva, da oslovskega kašlja pri odraslih pogosto ne prepoznamo pravilno ali pravočasno, kar lahko povzroči povečano stopnjo zapletov.

Tipični simptomi pri odraslih so slabost, zadušitev in bruhanje. Splošna utrujenost, izguba apetita pojavijo se lahko tudi motnje spanja. Načeloma pa je bolezen pri odraslih veliko manj nevarna in huda kot pri dojenčkih in zlasti dojenčkih.

Praviloma je polnoletna oseba z normalno delovanjem imunski sistem naj bi imel le blag potek ali celo potek brez simptomov (klinično neviden). V zahodnem svetu je oslovski kašelj ponavljajoča se bolezen tudi pri odraslih, čeprav je oslovski kašelj tipičen otroštvo bolezen. Po eni strani je to posledica dejstva, da a otroštvo bolezen je bolezen, ki se je dolgo pojavljala samo pri otrocih, preden so bila mogoča obsežna cepljenja.

To ima dva razloga. Ali so otroci dobro preživeli bolezen in nato razvili specifično imunsko obrambo pred povzročitelji bolezni (prim. norice) ali je bila bolezen tako huda, da so otroci umrli.

Dandanes je večina otrok cepljenih, zato so hujši poteki bolezni zaradi redkejšega pojavljanja bolezni redkejši (še danes pa umrljivost dojenčkov zaradi oslovski kašelj okužb je še vedno približno 70%!) Vendar pa lahko učinek cepljenja po letih zbledi, zato se lahko okužbe ponovijo. Starši in ljudje, ki delajo z veliko otroki (npr vrtec učitelji) so še posebej ogroženi, saj okužbo lahko prenašajo tudi cepljeni otroci, ne da bi tudi sami zboleli. Profilaktično dajanje zdravil odraslim je zato lahko koristno v primeru stika z okuženimi kljub domnevni zaščiti, ki jo zagotavlja cepljenje. Tudi okužba, ki je že prebolela bolezen, zagotavlja zaščito le približno deset do dvajset let.