Zastrupitev z živim srebrom

Definicija

Živo srebro je težka kovina, strupena za telo. Zlasti izhlapevanje kovinskega živega srebra, ki se začne že pri sobni temperaturi, proizvaja močno strupene pare, ki se absorbirajo z dihanjem in razširijo po telesu. V zadnjih desetletjih se uporaba živega srebra v medicinskih izdelkih vse bolj zmanjšuje in v nekaterih primerih celo prepoveduje. Kljub temu še vedno najdemo precejšnje količine živega srebra, zlasti v starejših izdelkih, ki lahko povzročijo hudo škodo človeškemu telesu tako pri akutni kot pri kronični izpostavljenosti.

Vzroki

Vzroki za zastrupitve z živim srebrom so različni. Živo srebro se med drugim uporablja v starejših termometrih (redno se uporabljajo do sedemdesetih in osemdesetih let) in v varčnih sijalkah. Razbijanje stekla in sproščanje vsebnosti živega srebra lahko povzroči absorpcijo strupenih plinov živega srebra v telo.

Poleg tega nastajajo velike količine živosrebrnih plinov med zgorevanjem premoga, pridobivanjem zemeljskega plina in proizvodnjo različnih industrijskih izdelkov. Nenazadnje je bilo živo srebro uporabljeno tudi za medicinske izdelke. Kot dodatek tekočim cepivom (tiomersal) je leta služil kot konzervans, dokler ni bil vse bolj prepovedan od 2000-ih.

Kot sestavina amalgama se uporablja za polnjenje zobnih zalivk. Dolgoročni učinek teh amalgamskih zalivk na človeka je zelo sporen. Redno in močno uživanje rib lahko v posameznih primerih sproži tudi zastrupitev z živim srebrom.

Ti skozi vodo absorbirajo ostanke organskega živega srebra in tvorijo zelo strupene produkte razgradnje (metil živo srebro). V zadnjih stoletjih so živo srebro uporabljali za merjenje temperature v kliničnih termometrih. V ta namen se uporablja temperaturno odvisna ekspanzija živega srebra.

V kliničnem termometru je približno 1 gram živega srebra. Če se razbije steklo kliničnega termometra, obstaja nevarnost sproščanja živega srebra, ki že v majhnih odmerkih pri sobni temperaturi izhlapi do zelo strupenih hlapov. Preiskave in študije pa so pokazale, da so ti odmerki tako majhni, da za pacienta ni nevarnosti vdihavanje.

Zaradi varnosti je bila leta 2009 v Evropski uniji prepovedana prodaja termometrov, ki vsebujejo živo srebro, namesto tega pa se vse pogosteje uporabljajo termometri, ki delujejo z alkoholom. Amalgam je ohlapna spojina več težkih kovin.

Poleg živega srebra (50% vsebnosti) vsebuje srebro, kositer in baker. Čeprav je učinek živega srebra v amalgamu na človeško telo sporen, se v zobozdravstvu uporablja za zobne zalivke (tesnila). Raziskave so pokazale, da se amalgam skozi leta počasi raztaplja.

Po 10 letih je le približno 50% živega srebra v pečat je ostalo. Vendar je učinek živega srebra, ki se sprosti in izhlapi pri telesni temperaturi, sporen in je predmet številnih drugih preiskav. Zaenkrat še ni bilo mogoče dokazati nevarnosti zastrupitve z živim srebrom.

Iz varnostnih razlogov uporaba amalgamskih zalivk pri otrocih, mladostnikih, ženskah v rodni dobi in bolnikih z ledvice Bolezen je prepovedana od leta 1995. Pogosto uporabljeni nadomestni polnila (kompozitni, ormocerski) imajo v primerjavi z amalgamom precej krajši rok uporabnosti in jih je treba pogosteje spreminjati. Velik del danes varčnih žarnic vsebuje živo srebro.

Če se žarnica pokvari in živo srebro izpusti, obstaja nevarnost, da nastanejo zelo strupeni plini živega srebra. Ker pa so količine majhne, ​​ni nevarnosti za človeka niti enega samega vdihavanje teh hlapov. Iz varnostnih razlogov je treba majhne otroke in živali odstraniti iz bližine vira živega srebra, saj se ta širi predvsem na območju tal in pri njih obstaja večje tveganje za zastrupitev.

Količine živega srebra je treba odstraniti s posebej zasnovanimi sesalniki. Po potrebi lahko količine najprej pometemo v nepredušno zaprto kozarec. Poleg tega obsežen prezračevanje je treba zagotoviti.

V več preiskavah so v tunah zaznali večje količine živega srebra. Nobena od teh preiskav ni presegla mejne vrednosti EU, nad katero ob zaužitju obstaja nevarnost za ljudi. Ribe tune absorbirajo organsko živo srebro skozi vodo. Majhne količine živega srebra se v odpadne vode različnih tovarn sproščajo v reke in oceane.

V telesu tuna nastanejo vmesni proizvodi živega srebra, ki so zelo strupeni za človeka. Iz varnostnih razlogov je uživanje tuna med nosečnost in dojenju se je treba izogibati, saj se lahko živo srebro širi v zarodkovje telo prek placenta, med drugim. Desetletja so konzervans tiomersal, ki vsebuje živo srebro, uporabljali tudi za tekoča cepiva. Po številnih študijah pa ni bilo mogoče ugotoviti povezave med cepivi in ​​možnim pojavom (nevroloških) simptomov. Ker pa možne škode ni mogoče izključiti, so snovi, ki vsebujejo živo srebro, iz cepiv odstranjene že od leta 2000.