Zdravljenje | Sudeckova bolezen

Zdravljenje

Najpomembnejši dejavnik pri zdravljenju Sudeckova bolezen je zgodnja in za fazo primerna multimodalna terapija. Za zdravljenje je še posebej pomembno prepoznavanje te klinične slike v najzgodnejši fazi. Najboljše možnosti za ozdravitev so, če ni poškodbe živca.

V nekaj primerih je popolno zdravljenje te bolezni uspešno, vendar običajno le v tesnem sodelovanju s specializiranimi zdravniki in skupinami strokovnjakov s tega področja. Tu je pomembno, da so zdravniki, ki se zdravijo, dobro seznanjeni s terapijo Sudeckova bolezen in po potrebi delajte na interdisciplinaren način. Skupine strokovnjakov zato pogosto sestavljajo ortopedi, bolečina terapevti, fizioterapevti, delovni terapevti in psihoterapevti.

Pogosto določen bolečina simptomatologija vztraja ali se bolezen ponovi v nepravilnih intervalih. Za te bolnike je zelo pomembno, da jih že omenjene skupine strokovnjakov natančno spremljajo, da jim omogočijo vsaj nekaj nadzora nad njihovimi pritožbami. To je običajno uspešno.

Ta bolezen trajno prizadene le majhno skupino bolnikov. V večini primerov so boleči simptomi bolečina ostanejo dlje časa in prizadeta okončina trpi zaradi funkcionalnih omejitev. A tudi če bolečine ni mogoče popolnoma zdraviti, je pomembno, da prizadeti v zgodnji fazi poiščejo tudi psihološko pomoč, saj lahko kronična bolečina pogosto povzroči nadaljnje psihološke simptome. Ti pa lahko še poslabšajo simptome in prizadeto osebo pripeljejo v začaran krog. Zato je smiselno začeti psihoterapija or vedenjska terapija Poleg terapija proti bolečinam da bi se lahko v zgodnji fazi borili ali celo preprečili nadaljnje težave in prispevali k boljši kakovosti življenja na splošno.

Prognoza

88% (Maier C. 1996) brez simptomov po hitri potrditvi diagnoze in multimodalni terapiji (časovna uporaba različnih oblik terapije). Monoterapije (enkratna terapija) so pokazale bistveno slabše rezultate. 2-odstotna stopnja ponovitve (ponovitev po celjenju), pri čemer v približno

50% je lahko prizadeta tudi nasprotna stran! Spontane remisije (izginotje bolezni brez terapije), ko se simptomi popolnoma razvijejo, so redke. Majhen odstotek je odporen (nezmožnost zdravljenja) na katero koli znano obliko zdravljenja.